Seveda ni nobenega zagotovila, da je najhuje mimo, a na srečo so s tujih borz prejšnji teden le prihajale spodbudnejše novice. Da posebnega zaupanja v trg še ni, kaže zelo nizek promet. S Krko je bilo v ponedeljkovem trgovanju za dobrih 700, z Luko za 200 in s Petrolom za 100 tisoč evrov prometa. Od omenjene trojice se je le Krka podražila, in sicer za 1,3 odstotka. Na začetku so se posli sklepali pri 66,5 evra, v zadnji uri okrog evro nižje. Slovenski borzni indeks je dan končal za tretjino odstotka v plusu in je zdaj 4,5 odstotka nad dveinpolletnim dnom, doseženim prejšnji ponedeljek. Opazneje so se dražile le manj prometne delnice, Pozavarovalnica Sava za dva, Aerodrom in Abanka za okrog pet odstotkov.

Oktober je bil najbolj krvav v Tokiu
Na vodilnih borzah po svetu so se prejšnji teden delniški indeksi občutno okrepili in nadoknadili del hudih oktobrskih izgub. Te so bile največje v Tokiu. Nikkei je stromoglavil za 24 odstotkov, kar je največji enomesečni padec v zgodovini. Serija znižanj obrestnih mer je na trg spet vrnila nekaj upanja, da recesija morda ne bo tako huda. Po ZDA, Kitajski, Indiji in Japonski bosta ta teden skoraj gotovo obresti znižali še Evropska in Britanska centralna banka.

V Aziji zelo spodbuden ponedeljek
Največji azijski trgi so nov teden začeli spodbudno, tako da so indeksi peti dan zapored poskočili. Panika je očitno minila, seveda pa so vlagatelji še naprej previdni, saj je gospodarska slika slaba. Tokijska borza je bila zaradi praznika sicer zaprta, se pa lahko Hongkonk in Sydney pohvalita s petodstotnim pribitkom. Evropa je bila na začetku dobro razpoložena, sredi dneva je zdrsnila na izhodišče. Commerzbank je postala prva nemška komercialna banka, ki se je obrnila na pomoč vlade. Ta ji bo namenila 8,2 milijarde evrov, kar je več od trenutne tržne vrednosti banke. Tehnično to vseeno ne pomeni, da bo (tako kot v primeru nekaterih britanskih bank) vlada delno podržavila banko, se bodo pa delničarji vsaj za dve leti poslovili od dividend.

T. O.