"V Žabljaku ni novejše infrastrukture, ki ne bi nosila slovenskega pečata," je dejal premier Črne gore Milo Đukanovič ob odprtju reciklažnega centra s sortirnico odpadkov v Žabljaku, majhnem, a privlačnem gorskem turističnem središču Črne gore.

Slovenija je v okviru mednarodne razvojne pomoči sofinancirala več pomembnih projektov, ki bistveno pripomorejo k razvoju kraja. Eden večjih objektov je reciklažni center s sortirnico odpadkov, katerega skupna vrednost je 2,5 milijona evrov, Republika Slovenija je projekt sofinancirala polovično, z zneskom 1,25 milijona evrov.

Žabljak je sicer privlačen turistični kraj, ki pa ga žal pestijo številne komunalne težave, saj se v infrastrukturo ni vlagalo že vrsto let. V občini je več divjih odlagališč tako gospodinjskih kot gradbenih odpadkov. Ti naj bi se zdaj zbirali v novem reciklažnem centru, ki je namenjeno ločevanju težke in lahke frakcije odpadkov. Sortirane frakcije bodo na istem mestu lahko pripravili za predelavo sekundarnih surovin. Pogodba o donaciji za reciklažni center je bila podpisana 15. maja 2014. Izvajalca projekta sta Inštitut za ekološki inženiring (IEI) iz Maribora in domače podjetje Intermost iz Podgorice.

Slovenija je od leta 2004 donatorica uradne razvojne pomoči. Gre za pomoč, ki jo razvite države namenjajo v podporo gospodarskemu in družbenemu razvoju manj razvitih držav. Razumemo jo kot izraz solidarnosti, hkrati pa tudi interesa razvitih držav. Po mednarodnih zavezah naj bi Slovenija kot članica EU-ja za mednarodno razvojno pomoč namenila 0,33 odstotka BDP-ja, vendar ga dejansko nekoliko manj. V letu 2016 je bil ta delež 0,12-odstoten, kar znaša okoli 50 milijonov evrov. Večina teh sredstev (80 odstotkov) se steka v mednarodne ustanove, le manjši delež pa je tako imenovane "bilaterale", kar pomeni, da donacijo neposredno sprejme država prejemnica.

"Naše osnovno vodilo je, tudi na podlagi slovenske izkušnje prejemanja razvojnih sredstev, da smo plemeniti; to pomeni, da se Črnogorci sami odločajo, katere projekte želijo realizirati z nami. Ko se pa odločijo, je CMSR tisti, ki v imenu RS zagotovi, da so v izvajanje projekta vključena slovenska podjetja. Tako se te donacije delno vračajo v Slovenijo in se vzpostavlja razvojno sodelovanje med Slovenijo in ČG kot našo prijateljsko državo," poudarja Gašper Jež, direktor CMSR-ja, ustanove, ki jo je vlada pooblastila za izvajanje operativnega dela mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije.

"Potem ko smo zagotovili infrastrukturo, pa je zelo pomembno, da zagotovimo trajnost teh projektov, da projekti ne ostanejo mrtva infrastruktura, ampak da našim prijateljem pomagamo, da jih oživijo, da jih uporabljajo. V načrtu je že nekaj novih naložb, kot je denimo zagotovitev pitne vode na Žabljaku. Načeloma je na Žabljaku vsaka voda pitna, vendar jo je treba spraviti v cevi in urediti tehnološki sistem, ki bo zagotavljal kontrolirano pitno vodo," še dodaja Gašper Jež.

Pri gradnji moderne sortirnice odpadkov v Žabljaku je sodeloval mariborski Inštitut za ekološki inženiring. Podjetje, ki v tem delu Črne gore na področju urejanja odpadkov orje ledino. "Tukajšnji subjekti, kot so država, občina in komunala, sicer izražajo pripravljenost na sodelovanje, vendar se še lovijo glede kompetenc. Da bi reciklažni center tudi zares zagnali, je potrebne še veliko slovenske pomoči tako z znanjem kot s tehnologijo in financami," je dejal Željko Blažeka iz IEI-ja.

Slovenski zunanji minister Karel Erjavec je ob odprtju centra izpostavil, da predstavlja projekt pomemben ekološki prispevek slovenske vlade k razvoju Črne gore. Kot je ocenil, so odnosi med državama odlični in se razvijajo na vseh področjih.

Črnogorski premier Milo Đukanovič pa je dejal, da je bila Slovenija že v času Jugoslavije zgled Črni gori in je še danes država, ki ji znatno pomaga na poti v mednarodne ustanove, kot sta Nato in EU. Črna gora bo sicer kmalu postala članica Nata, Erjavec pa upa, da ju bo s Slovenijo v prihodnjih letih povezovalo še partnerstvo znotraj EU-ja.

Z novim reciklažnim centrom na Žabljaku je zadovoljen tudi tamkajšnji predsednik občine Veselin Vukićević, ki je dejal, da mora Žabljak kot ekološka prestolnica Črne gore ohranjanju narave, ki je uvrščena na seznam Unesca, nameniti še posebno pozornost. Najpomembnejši del pa je po njegovem mnenju prav komunalna infrastruktura. Z gradnjo centra je dobil Žabljak sodobno opremljen objekt, naloga občine in občanov pa je, da ga tudi s pomočjo slovenskih izkušenj in znanja čim bolje izkoristijo.
Slovenija je sicer na Žabljaku prek Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) v zadnjih letih bistveno pripomogla k dvigu kakovosti življenja. Poleg nove sortirnice odpadkov je naša država sodelovala tudi pri obnovi hotela Gorske oči, gradnji športne dvorane, ureditvi kanalizacijskega sistema in možnosti rekreacije na reki Tari.

Za obnovo hotela je Slovenija pred šestimi leti namenila 445.000 evrov oziroma polovico vrednosti projekta, za športno dvorano skoraj 1,3 milijona evrov oziroma 45 odstotkov celotne naložbe. Slovenija je ob tem leta 2012 za gradnjo prestreznega kanala in ureditev prečiščevanja odpadnih vod v občini Žabljak namenila 484.500 evrov.

Erjavec se je sicer v sklopu uradnega obiska v Črni gori poleg z Đukanovićem sešel tudi s črnogorskim predsednikom Filipom Vujanovićem. Kot je pojasnil, so razpravljali predvsem o razmerah na Zahodnem Balkanu, zlasti pa pridruževanju Črne gore zvezi Nato. Govorili so tudi o gospodarskem sodelovanju. "Blagovne menjave med državama je letno za okoli 85 milijonov evrov in menim, da je številka premajhna," je dejal Erjavec.

Kot je ocenil, imata slovensko gospodarstvo in Črna gora večji potencial, zato so se dogovorili še za bolj intenzivno sodelovanje. "Zelo sem sicer zadovoljen, da so se slovenske investicije v Črni gori lani povečale za kar 23 odstotkov," je ob tem dejal minister Erjavec.