Gre za predloge sprememb zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb in o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Posledično so potrebne še spremembe zakona o davčnem postopku. Parlamentarno pot naj bi začeli jeseni, poslanci naj bi jih obravnavali po nujnem postopku, uveljavitev pa je predvidena 1. januarja 2020.

Z namenom razbremenitve stroškov dela na finančnem ministrstvu predlagajo zvišanje splošne in dodatne splošne olajšave pri dohodnini ter spremembe dohodninske lestvice na način, da se v največji meri razbremeni srednji dohodkovni razred. Izpad prihodkov se bo nadomestil s povečanjem obremenitve kapitala, finančni minister Andrej Bertoncelj napoveduje tudi bolj učinkovito pobiranje davkov. Zvišala se bo tudi obdavčitev podjetij.

Sprememba dohodninske lestvice
Predvideno je zvišanje mej vseh petih davčnih razredov, v dveh se spreminjajo tudi stopnje davka, in sicer se v drugem in tretjem dohodninskem razredu obdavčitev znižuje s 27 na 26 odstotkov oz. s 34 na 32 odstotkov.

(Predlog nove lestvice za odmero dohodnine)

Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, se bo zvišala s 3.302,70 na 3.500 evrov. Pri dodatni splošni olajšavi pa gredo spremembe v smeri, da se bo vsem dohodkom do višine 13.316,83 evra priznalo linearno zmanjšanje dodatne splošne olajšave glede na višino skupnega dohodka. S tem se bo zagotovilo, da zaposleni zaradi zvišanja minimalne plače ne bodo na slabšem, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Dohodnina od dohodkov iz kapitala višja za 2,5 odstotka
Kapital bo po novem obdavčen bolj. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Z daljšim lastništvom vrednostnega papirja se bo stopnja obdavčitve zniževala, vendar nekoliko počasneje kot do zdaj. V primeru imetništva vrednostnega papirja do pet let bo treba plačati davek v vrednosti omenjenih 27,5 odstotka, po dopolnjenih petih letih imetništva se bo stopnja davka znižala na 20 odstotkov, po 10 letih na 15 odstotkov, po 15 letih pa na 10 odstotkov.

Kdor bo vrednostni papir odsvojil pozneje kot 20 let po nakupu, davka ne bo plačal.
Podobno kot pri kapitalskih dobičkih se zvišuje tudi stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem – s 25 na 27,5 odstotka. Prav tako se zvišuje odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, in sicer z 10 na 15 odstotkov.

Dvig davka od dobička od odsvojitve finančnih instrumentov
Znižanje davčne osnove za samostojne podjetnike, ki v tekočem davčnem obdobju ne izkazujejo davčne izgube, bo po novem omejeno. Kot je zapisano v predlogu novele zakona o dohodnini, se zmanjšanje davčne osnove zaradi uveljavljanja olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube v davčnem obdobju omejuje na 65 odstotkov davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. V enakem deležu je predvidena tudi omejitev znižanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kar pomeni, da se osnova za obdavčitev vedno določi vsaj v vrednosti 35 odstotkov davčne osnove.

Tako kot pri kapitalskih dobičkih se tudi stopnja davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov zvišuje s 25 na 27,5 odstotka. V primeru odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta po dopolnjenih petih letih imetništva se bo stopnja davka znižala na 20 odstotkov, po dopolnjenih desetih letih na 15 odstotkov, po dopolnjenih 15 letih na 10 odstotkov, po dopolnjenih 20 letih pa na nič odstotkov. Za odsvojitev izvedenega finančnega instrumenta v prvem letu imetništva bo še naprej treba plačati 40 odstotkov davka.

Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb se bo po predlogu zvišala za eno odstotno točko, torej z 19 na 20 odstotkov. Dodatno se tako kot pri samostojnih podjetnikih uvaja omejitev zmanjšanja davčne osnove zaradi uveljavljanja davčnih olajšav (za investicije in raziskave ter razvoj) in pokrivanja prenesene davčne izgube na 65 odstotkov davčne osnove. S tem se v Sloveniji uvaja minimalna obdavčitev dohodkov pravnih oseb v vrednosti sedmih odstotkov, saj bo vedno obdavčenih najmanj 35 odstotkov prihodkov podjetij.

Manjši priliv v proračun
Predlog zakona določa postopkovne rešitve, potrebne zaradi sprememb in dopolnitev sistema obdavčitve dohodkov, kot ga določata predloga novel zakona o dohodnini ter o davku od dohodkov pravnih oseb, pa tudi zaradi razvoja mednarodnih davčnih pravil.
Javnofinančni učinki

Zaradi ugodnejše davčne obravnave regresa, ki že velja od konca maja, se bo v državni proračun steklo za 90 milijonov evrov dohodnine manj, izpad pobranih socialnih prispevkov pa je ocenjen na od 1,2 do 1,5 milijona evrov letno. Zdaj predlagane nove spremembe zakona o dohodnini bodo znižale proračunske prihodke še za približno 128 milijonov evrov. Po drugi strani bo višja obdavčitev podjetij prinesla dodatnih 87 milijonov evrov prihodkov, spremembe pri obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov pa dodatnih 15.000 evrov.