Neizplačane plače, regresi, neplačani prispevki - vse več zaposlenih bi moralo po našteto na sodišče, pa nimajo dovolj za odvetnika, spet drugi čakajo, kaj bo kapnilo iz stečajne mase oz. jamstvenega sklada, vedoč, da svojih pravic nikoli ne bodo v celoti dočakali, je v prispevku v oddaji Tednik poročala Slavka Brajović Hajdenkumer.

So pa med nami tudi skupine ljudi, ki se bodo za svoje pravice borile za vsako ceno, čeprav svojih dolžnosti niso opravili. Govorimo o nekdanjih menedžerjih in drugih, ki so svoja podjetja, večinoma državna, pahnili v težave, zdaj pa od svojih nekdanjih delodajalcev mirne vesti terjajo nagrade, odpravnine, regres.

Elan mora po odločitvi prvostopenjskega sodišča svojemu nekdanjemu prokuristu Urošu Koržetu plačati skoraj tri milijone evrov menedžerske nagrade, zahteval jih je sicer več kot osem. Hkrati pa je na sodišču še vedno odprta še ena Koržetova tožba za nagrado za prestrukturiranje v letu 2000.

Tožba, če se pojavijo očitki
Ob čemer pa je Elan, v katerem se je v 20 letih zamenjalo že skoraj 20 direktorjev, še danes v nezavidljivem položaju. Ljudje, ki so nekdanji begunjski ponos gradili, so ogorčeni: "To je 400 let povprečne pokojnine, kako si to kdo dovoli? In takih plenilcev je 'nebroj' pri nas na vseh mogočih koncih z mirno vestjo in zato ni perspektive. Elan je Slovenija v malem," pravi nekdanji direktor Elana Dolfe Vojsk.

"V tujini je dovolj sum, da se menedžerja, upravo odstavi, v Sloveniji pa smo prišli tako daleč, da vsak toži nadzorni svet ali državo, če se mu kar koli očita," je kritičen tudi docent pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Urban Vehovar.

"Pri tem računajo na zelo neučinkovit pravosodni sistem, najlepši primer je Elan, kjer je sodišče po eni strani določilo enormno nagrado bivšemu poslovodstvu za domnevno dobro prestrukturiranje Elana, hkrati pa Elan še danes ni prestrukturiran in hkrati družba toži poslovodstvo zaradi oškodovanja," pa pojasnjuje profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Matej Lahovnik.

Ali odpravnina ali elektrika in plače
Krizni menedžer Robert Ličen je predsednik nadzornega sveta Peka, ki je februarja iz ekonomskoposlovnih razlogov po desetih letih odstavil predsednico uprave Marto Gorjup Brejc. Ta zdaj terja svoje pravice.

"Odpravnino je dobila, plače za šest mesecev pa še ne," je nastali položaj razložil Ličen in na vprašanje, ali je Gorjup Brejčevi bila izplačana odpravnina 27.000 evrov, odgovoril pritrdilno.

Ob tem je tržiški čevljar, ki zaposluje 800 ljudi, še vedno v finančnih težavah. Zahtevki nekdanje predsednice uprave pa bi, kot je izračunal Ličen, zadostovali za izplačilo 60 Pekovih povprečnih bruto plač.

"Potem imaš samo dve možnosti - ali plačaš direktorici vse to, pa podjetje zapreš, ali pa plačaš vodo in elektriko, da lahko ljudje delajo naprej svoje," dodaja Ličen.

Brez denarja za življenje, kaj šele za odvetnike
Več kot 107.000 ljudi v državi svojega dela ne more opravljati, saj so ga izgubili ali ga morda še nikoli niso pridobili. Večina tistih, ki ga imajo, pa si vseh pravnih sredstev za ubranitev svojih pravic iz delovnega razmerja najverjetneje ne bi mogli privoščiti.

"Lahko rečem samo, da smo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zgroženi. Zgroženi smo nad tem, da nekateri menedžerji, ki so podjetja spravili v stečaj in zaradi katerih so delavci ostali brez zaposlitev, dejansko tožijo za večmilijonske zneske.
Medtem ko delavec, ki ni dobil plače, treh minimalnih plač zadnje tri mesece ali odpravnine, ki znaša največ 5.000 evrov, do tega denarja ne bo mogel priti," ogorčeno razlaga Andrej Zorko z ZSSS-ja.

Prakse menedžerjev so v skladu z zakonom
Profesor z ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar opozarja, da je ravnanje, ki smo mu priča, povsem zakonito, hkrati pa najeda zaupanje državljanov v pravno državo.

"Kar pravo dopušča, to moramo spoštovati v pravni državi, je pa seveda res, da če nekdo uveljavlja neka sredstva, ki so nujna za eksistenco, je to etično in pravno utemeljeno.
Če pa nekdo s pravnimi sredstvi uveljavlja neke velike finančne presežke, recimo velike odpravnine, ki segajo v nebo, in to v času, ko so nekateri v revščini, je pa to neetično," poudarja Cerar.

"Ti menedžerji se zavedajo, da je veliko verjetnosti, da bodo to dobili v pravnem sistemu, čeprav vedo, da to ni prav. In to je korupcija duše. In to je problem te slovenske družbe, da so slovenske elite pokvarjene, dejansko pokvarjene," je ob tem kritičen Vehovar.

Pravo ni vedno pravično
Pravo resda moramo spoštovati, toda pravna pot ni vedno pravična, saj imamo na eni strani neetično bogatenje in na drugi propad podjetij, ki zaposlene ponižujejo v njihovem človeškem dostojanstvu.

Po razvpitem odhodu Dimičeve iz vladne palače so pristojni zagotavljali, da odpravnine ne bo, toda Simona Dimic jo, kljub novi zaposlitvi, zdaj zahteva.

"Po mojem mnenju je ključno, da Slovenija postane pravna država, ker to ne velja za vse - samo za ene, ker si lahko privoščijo odvetnike, za druge pa to ne velja," pravi Lahovnik.

Pridružuje se mu tudi Cerar: "Te nepravičnosti in krivice bi moralo tudi naše pravo prek zakonov, predvsem pa na izvedbeni ravni policija, inšpektorji, izravnati. Tu je treba biti bolj energičen, bolj korekten in samo uveljaviti institute pravne države, samo to."

Zaradi davka nad državo
Tožbo proti državi je vložil tudi Marjan Kramar. Nekdanji predsednik uprave NLB-ja se je zanjo odločil zaradi t. i. Lahovnikovega zakona o odmeri dodatnega davka, po kateri bi mu od milijonske nagrade ostalo le nekaj deset tisoč evrov.

"Tisti trenutek, ko je država reševala te družbe z davkoplačevalskim denarjem, ima pravico tudi povedati, zakaj se ta denar namenja, in povedala je, da se ne sme izplačevati tako visokih, absurdnih nagrad, še posebej NLB, ker hkrati to banko, ki naj bi bila tako uspešna, rešujejo davkoplačevalci z dokapitalizacijo," sklene Lahovnik.

Tudi običajni zaposleni so včasih nagrajeni za svoje delo, toda kaj ko je njihova nagrada pogosto mesto na borzi in čakanje na drobiž iz stečajne mase ali jamstvenega sklada.