Nezadovoljstvo med delavci so potrdili tudi v sindikatu. O tem, ali lahko Mercator doživi podoben spontani upor kot v Gorenju ali Muri, pa ne moremo govoriti, je dejala predsednica sindikata delavcev v Mercatorju Vesna Stojanovič.

"Višja minimalna plača izbrisala razlike med zaposlenimi"
Ker se tudi Mercator spoprijema s slabimi poslovnimi rezultati, so temu primerne tudi plače, a so te vseeno tudi do 20 odstotkov višje, kot to zahteva kolektivna pogodba. Vendar so delavci navajeni na plače, ki so jih prejemali v času gospodarskega razcveta, nezadovoljstvo pa po besedah Stojanovičeve povzroča tudi minimalna plača, ki je zbrisala razlike med tarifnimi razredi in vodi v "uravnilovko," poroča Radio Slovenija. Dejala je, da bi lahko prišli v situacijo, ko bi nekdo iz prvega tarifnega razreda imel enako plačo kot nekdo iz četrtega ali petega tarifnega razreda, ki opravlja delo prodajalca ali celo strokovnega delavca.

Panožna pogajanja o določitvi najnižje cene dela v odnosu do minimalne plače so zastala, sindikat pa zato upravi, ki jo vodi Žiga Debeljak, predlaga začetek pogajanj za določitev cene dela v razmerju do minimalne plače.

Sindikat bo počakal na rezultate pogajanj
Od rezultatov pogajanj bo tako odvisno, kakšne bodo prihodnje poteze sindikata, ki je pripravljen uporabiti vsa pravna sredstva - tudi stavka, a le kot skrajna poteza, ni izključena. Uprava ob tem odgovarja, da aktivno spremlja razmere med zaposlenimi. Dodaja, da nihče od zaposlenih, ki je delal polni delovni čas januarja ni prejel manj od zakonsko predpisane minimalne plače, ki je v Mercatorju v povprečju za 10 odstotkov višja, kot zagotavlja panožna kolektivna pogodba.

A izjavam uprave nasprotujejo besede delavcev, ki so bile zapisane v anonimnem pismu - o čemer smo že poročali -, v katerem so opozorili, da je bila januarska plača za 60 do 100 evrov nižja kot prej, ker v večini prodajaln niso desegli ciljev, čeprav na upad prometa ne vplivajo. Pisec pisma je zatrdil še, da je bila njegova plača nižja od 500 evrov.

Infond Holding v stečaju hoče svoje dividende
Nad Mercator pa se utegne zgrniti še tožba zaradi neizplačanih dividend. Tožbo naj bi nameraval vložiti Infondov stečajni upravitelj Marko Zaman, predmet tožbe pa naj bi bila 4,2 milijona evrov dividend, ki bi jih Infondu moral izplačati Mercator, potrdili pa so jih tudi Mercatorjevi delničarji.

Infond Holding dividend lani poleti ni mogel prejeti, saj je bila družba (nekoč del lastniške verige Boška Šrota) prenešena na sestrsko podjetje Center Naložbe, ta pa na Šrotovo podjetje Kolonel. A tudi Kolonel dividend ni prejel, saj mu je to preprečilo sodišče, ki je na predlog Pivovarne Union, velike Infondove upnice, izplačilo blokiralo. Stečajni upravitelj pa kljub temu meni, da si je Infond Holding pravico do izplačila znova pridobil lani, ko je s Kolonelom in Centrom Naložbami podpisal sporazum, ki je razveljavil prejšnje pravice do prenosa Infondovih dividend, piše časnik Dnevnik.

Dogovor Zlata Moneta 2 - Mercator se Infonda ne tiče
Ovira na poti do dividend je tudi Zlata Moneta 2, tudi Infondova upnica, ki je septembra lani Infondu poslala pobotno izjavo, da ji v zameno za odpis dolga prepusti dividende. Zaman trdi, da nihče v Infondu Holdingu pobotne izjave ni podpisal, medtem ko sta Mercator in Zlata moneta 2 sklenila pogodbo o prevzemu izpolnitve, po kateri bi Zlata Moneta 2 prevzela obveznosti izplačila dividend do Infonda Holdinga. Po menju stečajnega upravitelja Infonda Holdinga se dogovor med Mercatorjem in Zlato Moneto 2 Infonda ne tiče, zato je Mercator še zmeraj dolžan izplačati dividende.

Mercator je potrdil dogovor z Zlato Moneto 2 in hkrati poudaril, da jim izplačilo dividend prepoveduje najmanj ena sodna odločba, ki po njihovem vedenju, še vedno velja.