1. julija se izteče rok za izplačilo regresa za letni dopust v letošnjem letu, ki mora doseči vsaj višino minimalne plače. Delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, je iz leta v leto manj, še vedno pa so prav tovrstne kršitve med najpogostejšimi na področju delovnih razmerij

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Letos mora tako delavec s tega naslova prejeti vsaj 1203,36 evra oz. 128,93 evra več kot lani, so poudarili na ministrstvu za delo. Regres je lahko tudi višji, če je v kolektivni pogodbi ali o pogodbi o zaposlitvi določeno drugače.

Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima pravico tudi do sorazmernega dela regresa. Če je zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu – v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).

Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznujeta tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

Delavcu ob neizplačilu ostane le tožba

Delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, je v Sloveniji še vedno precej, njihovo število pa vendarle upada, je razvidno iz podatkov, ki jih je za STA posredovala Finančna uprava RS. Takih, ki so predlagali obračune za izplačilo plač, ne pa tudi obračunov za izplačilo regresa za letni dopust, je bilo denimo lani skupaj 9057, leta 2021 10.383, leta 2018 pa 26.803.

Regres sicer ureja 131. člen zakona o delovnih razmerjih, za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pa je pristojen Inšpektorat RS za delo. Tam so za STA poudarili, da so kršitve, povezane s plačilom za delo, med katere spada tudi izplačilo regresa, še vedno najpogosteje ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij.

Inšpektorji so v letu 2022 v zvezi z delovnimi razmerji ugotovili 3416 kršitev, kar predstavlja skoraj 56 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev na področju nadzora delovnih razmerij.

Med vsemi kršitvami v zvezi s plačilom za delo so lani najbolj izstopale prav kršitve v zvezi z regresom za letni dopust. Na inšpektoratu so jih našteli 1891; kot ugotavljajo, jih je v zadnjem obdobju največ v panogah proizvodnje kovinskih izdelkov, gradbeništvo, promet in skladiščenje ter dejavnosti strežbe jedi in pijač.

Delavci se lahko torej v primeru kršitev pravic iz delovnega razmerja s prijavo, v kateri morajo biti navedeni konkretni podatki o domnevnih kršitvah in natančni podatki o delodajalcu, obrnejo na inšpektorat.

"Vendar naj poudarimo, da lahko inšpektor za delo delodajalca le kaznuje oz. sankcionira za že storjene prekrške in z ureditveno odločbo naloži spoštovanje delovnopravnih predpisov v prihodnje, ne more pa doseči poplačila terjatev iz naslova dodatkov za delo in regresa delavcu," so poudarili na inšpektoratu.

Delavec, ki želi doseči izplačilo dodatkov za delo in regres, ima tako za to na voljo le tožbo zoper delodajalca. V skladu z zakonom o delovnih razmerjih lahko denarne terjatve, ki jih ima do delodajalca, uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Med radodarnimi izplačevalci tudi NKBM in NLB

Medtem pa so v nekaterih podjetjih pri izplačilu regresa precej radodarni in se odločajo tudi za zneske nad minimalno plačo. S tem v času, ko se na trgu dela bije oster boj za delavce, ta institut uporabljajo tudi kot orodje za nagrajevanje, stimuliranje in privabljanje delavcev.

Nekateri mediji, med njimi Delo in Večer, so nedavno preverjali zneske pri večjih podjetjih, pri tem pa našteli precej takih, ki so se odločili za izplačilo regresa 2000 evrov ali več.

Od leta 2019 je sicer regres do višine povprečne bruto plače oproščen vseh prispevkov in dajatev, kar pomeni da je bruto izplačilo enako neto znesku na računu delavcev. Povprečna bruto plača je bila marca, za katerega so na voljo zadnji statistični podatki, pri 2191,85 evra.

Nad neobdavčeno višino so regres po podatkih omenjenih časopisov izplačali v podjetjih Lunos (i-Vent) (2300 evrov), Nova KBM (2253 evrov) in Henkel Maribor (2244 evrov), Zavarovalnica Sava (2240 evrov), nad 2000 evri pa denimo še Fama Vipava (2192 evrov), Lek (2192 evrov), Dewesoft Trbovlje (2192 evrov), NLB (2159 evrov), Telekom Slovenije (2159 evrov), Krka (2145 evrov), Goodyear Slovenija (2145 evrov), LTH Castings (2140 evrov), Impol (2133 evrov), SIP Šempeter (2100 evrov) in Tab Mežica (2100 evrov). 2000 evrov regresa so prejeli zaposleni v podjetjih Cinkarna Celje, Valji Štore, SDH, Carthago, Trgovine Jager, pa tudi v Slovenskem državnem holdingu (SDH).

Od drugih podjetij v (delni) državni lasti v omenjenih časopisih lahko preberemo Dars z regresom 1990 evrov, Pošto Slovenije (1650 evrov), Petrol (1650 evrov) in Unior Zreče (1600 evrov).

Medtem pa so javni uslužbenci letos prejeli regres v vrednosti minimalne plače, kar je med sindikalnimi predstavniki vzbudilo precej nejevolje. Zavzeli so se namreč, da bi uslužbenci, uvrščeni do vključno 26. plačnega razreda, prejeli po 1503,36 evra, uslužbenci od 27. do vključno 35. plačnega razreda 1453,36 evra, uslužbenci od 36. do vključno 40. razreda 1403,36 evra in uslužbenci od 41. do vključno 50. plačnega razreda 1303,36 evra. Minimalni regres bi tako država po sindikalnem predlogu izplačala le uvrščenim v 51. ali višji plačni razred.