Kot kažejo podatki, se bo stečajni val jeseni še okrepil. To pomeni, da bodo stečajni upravitelji imeli dodatno delo, čeprav so že zdaj tarča očitkov, da so preobremenjeni, kar vpliva tudi na kakovost njihovega dela.

Po podatkih AJPES-a, Agencije za javno-pravne evidence in storitve, vodijo stečajni upravitelji v povprečju 20 stečajnih postopkov, nekateri pa se približujejo številki 60, kar samo po sebi sproži vprašanje, kako posameznik sploh lahko vodi toliko postopkov, je za Radio Slovenija poročal Milan Trobič.

"Eden od predlogov spremembe insolvenčne zakonodaje, ki so ga pripravili v Gospodarski zbornici Slovenije, gre tudi v tej smeri," pravi izvršna direktorica GZS-ja Alenka Avberšek in dodaja, da bilo treba v spremembah zakonodaje zagotoviti dodatno kompetentnost in profesionalnost stečajnih upraviteljev.

"Dejstvo je, da imajo nekateri bistveno več stečajnih primerov in prisilnih poravnav, kot jih dopušča zakonodaja, nekateri pa opravljajo to kot dodatno opravilno dejavnost, ker so zaposleni v rednem delovnem razmerju drugje," je izpostavila Alenka Avberšek.

Na začetku stečaja je največ dela
Mileni Butari, ki vodi zbornico stečajnih upraviteljev, se to ne zdi nič posebnega, ker število stečajnih postopkov ne pove dejanskega obsega njegovega dela.

"Treba je vedeti, da govorimo o osebnih stečajnih postopki, ki običajno pri opravitelju obsegajo kar polovico števila stečajev, ki jih vodi, ali celo več. Vemo pa, da osebni stečaj ne pomeni veliko dela," je pojasnila.

Milena Butara vodi 27 osebnih stečajev in samo v enem primeru je toliko premoženja, da ga je treba deliti, vse preostalo je vodenje postopka. To pomeni, da se s posameznim dolžnikom sliši enkrat mesečno, ko dobi njegovo obvestilo, nato pa vsake tri mesece pripravi poročilo.

Poleg tega je veliko stečajev takih, da se zaradi različnih vzrokov vlečejo že vrsto let in je imel stečajni upravitelj največ dela na začetku postopka. Povsem pa je obseg dela odvisen od dolžnika.