V anketi, ki jo je izvedla ljubljanska biotehniška fakulteta in v kateri je sodelovalo 82 živilskih podjetij in uvoznikov hrane, so bili številni odgovori do trgovcev kritični; ti naj bi zahtevali dolge, tudi 80-dnevne plačilne roke, pocenitev izdelkov naj se v trgovini ne bi poznala, poleg tega pa naj bi trgovci od njih izsiljevali rabate in različne popuste.

Kot še zatrjujejo dobavitelji, se je le v Sloveniji zgodilo, da so trgovci nanje prevalili stroške za zakonsko predpisano sledljivost živil na policah. Kot je še ugotovil Aleš Kuhar, avtor študije, so sporni tudi enotni ceniki, ki jih od dobaviteljev zahtevajo trgovci.

Mali trgovci žrtev diskriminacije
Kot je še opozoril Kuhar, se Slovenija zaradi širitve velikih trgovcev, Mercatorja, Spara, Tuša in Leclerca, spopada z izginjanjem malih trgovcev, kar ima negativne družbene in ekonomske posledice. Iz analize izhaja tudi nekaj znamenj diskriminacije malih trgovcev. Zaradi velikega cenovnega pritiska velikih trgovcev naj bi pri tem dobavitelji manjšim trgovcem zviševali cene.

Analiza je sicer zajela 10 odstotkov neprehranskih dobaviteljev, med preostalimi pa je bilo največ podjetij iz panog mesa (18 odstotkov), kruha (17 odstotkov) in mleka (13 odstotkov).

Soršak: Študija v pomoč pri izbiri ukrepov
Kot je v zvezi s tem za TV Slovenija dejal varuh konkurence Jani Soršak, študija ne pomeni konkretnih dokazov proti trgovcem, bo pa pomagala pri izbiri ukrepov zoper trgovce, ki so že v teku. Tudi Soršak je kritičen do tega, da se je pri nas v izrazito kratkem času izrinjalo male trgovce. V Evropi po njegovih besedah tega ne poznajo.