Vlada sicer nenehno zagotavlja, da banko podpira in da bo dokapitalizacijo podprla, a pogajanja z drugo največjo lastnico, KBC-jem, še potekajo. Pristojnost nad odločitvijo o dokapitalizaciji je od ministrstva za finance prevzela novoustanovljena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ki procesa ne komentira, saj postopki še potekajo. So pa prepričani, da lahko le z dokapitalizacijo NLB doseže maksimizirano vrednost za slovenske davkoplačevalce. Dodali so, da se bo agencija udeležila skupščine.

Neizglasovanje dokapitalizacije - odstop uprave?
Obstaja tudi možnost, da delničarji NLB-ja na skupščini o predvideni največ 250-milijonski dokapitalizaciji sploh ne bodo glasovali, pač pa bodo odločali le o dopolnitvi nadzornega sveta. Vodstvo NLB-ja namreč na mesto Gregorja Dolenca, ki je junija izstopil, predlaga Antona Macuha. V tem primeru neizglasovanja dokapitalizacije pa po poročanju Financ obstaja tudi možnost, da bo uprava kolektivno odstopila.

Jašovič je sicer v začetku meseca dejal, da odločitev o dokapitalizaciji ni razlog za odstop s položaja, lahko pa je razlog za odstop stališče lastnikov, da zavračajo strategijo.

KBC naj bi pogojeval sodelovanje v dokapitalizaciji
Časnik še poroča, da naj bi KBC sodelovanje v dokapitalizaciji pogojeval s pridobitvijo še enega člana uprave (zdaj ima enega od petih), z večino v 11-članskem nadzornem svetu (zdaj ima tri člane) ter možnostjo veta na ključne odločitve. Poleg tega bi se morali lastniki strinjati, da bo NLB do leta 2015 kotiral na borzi in da se bo banka dezinvestirala, pri čemer gre predvsem za prodajo Banke Celje.

Društvo Mali delničarji je medtem za četrtkovo skupščino napovedalo, da bodo zahtevali odgovore na vprašanja o poslovanju skupine in banke, kaj je z aferami o domnevno spornih poslih v tujini in ali bo zanje kdo odgovarjal.