Stara cev bi se tako uporabljala kot ubežni rov in se hkrati obnavljala z namenom vzpostavitve prometa v obeh ceveh. Takšen sklep je v tem tednu sprejela vlada, nov sklep pa odstopa od že potrjenega vladnega sklepa iz avgusta 2011. Sodeč po starem sklepu bi moralo biti do aprila 2019 zagotovljeno obratovanje dvocevnega predora Karavanke, torej promet po obeh ceveh.

Prvotno sta bili načrtovani dve predorski cevi, trenutno pa je v obratovanju prva faza karavanškega predora, torej le ena predorska cev. Glede na varnostne standarde, ki jih je EU predpisal leta 2004, je treba do leta 2014 vse predore ustrezno varnostno nadgraditi, a ta rok se je podaljšal, ker je predor Karavanke meddržavni, Avstrija pa ima veliko predorov.

V začetni fazi pogajanja sta imeli Slovenija in Avstrija različne poglede glede nadgradnje predora. Slovenija je vseskozi zagovarjala izgradnjo druge cevi kot najbolj optimalno dolgoročno rešitev, Avstrija pa le minimalno nadgradnjo, in sicer izgradnjo ubežnega rova.

A stališča so se začela približevati, ko so se poleti leta 2011 in v letu 2012 pred karavanškim predorom začeli pojavljati večkilometrski zastoji, pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

Meddržavna komisija je avgusta lani soglašala z izgradnjo druge cevi predora in sklenila, da se po izgradnji druge cevi ves promet preusmeri v novo cev, obstoječa, stara cev, pa se bo uporabljala za ubežni rov in se bo hkrati obnavljala s ciljem vzpostavitve prometa v obeh ceveh.

Slovenija: Vodenje dvosmernega prometa po novi cevi logična rešitev
Slovensko ministrstvo meni, da je z vidika kakovostne in celovite obnove stare predorske cevi, katere poškodbe so danes že jasno vidne, vodenje dvosmernega prometa po novi cevi logična in strokovno utemeljena rešitev. Tako bo sanacijo stare cevi mogoče izvesti kakovostno, brez zastojev oziroma morebitnega zaprtja predora, menijo na ministrstvu.

Meddržavna komisija se je novembra lani dogovorila za pripravo terminskega načrta izvedbe celotnega projekta s ciljem dokončati izgradnjo druge predorske cevi do aprila 2019.

Slovenija je začela postopek umeščanja v prostor druge cevi predora Karavanke, saj je z gradnjo druge cevi potreben državni prostorski načrt, ki ga je Avstrija sicer že pridobila v okviru pridobivanja dovoljenja za prvo cev.

Ministrstvo predvideva, da bi se lahko postopek umeščanja končal v letu 2015, je pred časom pisal časopis Finance. Bo pa ministrstvo vzporedno poskušalo pridobiti gradbeno dovoljenje in dokumentacijo za izvedbo. O stroških odkupa zemljišč ne želijo špekulirati.

Druga cev predora Karavanke bo sicer potekala na vzhodni strani zdajšnje cevi, dolga pa bo približno osem kilometrov.

Vrednost celotne investicije naj bi bila približno 250 milijonov evrov, pri čemer se investicija razdeli glede na dolžino predora v posamezni državi. Na ministrstvu ocenjujejo, da bo Slovenija za gradnjo druge cevi odštela približno 120 milijonov evrov. Sredstva za gradnjo bo delno poskušala pridobiti iz evropskih sredstev v okviru prihodnje finančne perspektive.