Evropska centralna banka je do zdaj zavračala idejo o večjih nakupih obveznic problematičnih držav in ni želela prevzeti vloge posojilodajalca v skrajni sili, je pa v četrtek novi predsednik Mario Draghi povedal, da je pripravljen na agresivnejše ukrepe v boju zoper krizo, če se bodo na petkovem vrhu Evropske unije politiki resno zavezali k večji proračunski disciplini. Na dnevnem redu novega vrha EU-ja bosta predvsem sprememba maastrichtske in lizbonske pogodbe in možnost uvedbe fiskalne unije. Za uvod bo dan prej (torej 8. decembra) Evropska centralna banka verjetno znižala ključno obrestno mero na en odstotek.

Fed naj bi kmalu predstavil nove ukrepe
Na drugi strani Atlantika se je Fed dejavneje vključil v reševanje krize. Večina ameriških ekonomistov pričakuje, da bodo Zvezne rezerve že na začetku novega leta predstavile nove programe oživljanja gospodarske rasti, pri čemer bi se osredotočili na kupovanje hipotekarnih in vladnih obveznic v vrednosti 550 milijard dolarjev. To je skoraj tolikšno vsota, kot jo je Fed namenil programu QE2 (2. krog kvantitativnega sproščanja), septembra letos pa se je odločil za 400 milijard dolarjev "težak" program "Operation Twist", v okviru katerega prodaja kratkoročne obveznice in kupuje obveznice z rokom zapadlosti od šest do 30 let, s čimer želi vplivati na znižanje dolgoročnih tržnih obrestnih mer. Samo v petek je Fed kupil za 2,5 milijarde dolarjev dolgoročnih obveznic.

Brezposelnost v ZDA najnižja po marcu 2009
Pri obrestnih meri Fed funds, po kateri si banke čez noč sposojajo denar, je že dlje znano, da ni pričakovati sprememb. Fed je avgusta zaradi visoke brezposelnosti in nizke inflacije obljubil, da bo ta obrestna mera vsaj do sredine leta 2013 ostala na skoraj ničelni ravni. Njegovega mišljenja verjetno ne bo spremenila petkova objava svežih podatkov o trgu dela. Novembra je bilo v ZDA 120 tisoč služb več kot oktobra, kar je posledica pogumnega zaposlovanja v zasebnem sektorju. Stopnja brezposelnosti je z devetih odstotkov zdrsnila na 8,6 odstotka, kar je najmanj po marcu 2009. Sliši se obetavno, to je gotovo korak v pravo smer, vendar daleč od tega, da bi lahko govorili o ozdravitvi ameriškega trga dela.

Največja tedenska rast v dobrih dveh letih in pol
Padec brezposelnosti je v glavnem posledica tega, da so številni, ki nimajo dela, prenehali iskati zaposlitev, s čimer jih statistika ne prišteva več med brezposelne. V naslednjih mesecih se bo precej ljudi vrnilo med iskalce zaposlitve, zato je pričakovati novo rast stopnje brezposelnosti. V primerjavi z decembrom 2007, ko se je začela zadnja recesija, je v ZDA 6,3 milijona manj zaposlenih. V povprečju so brezposelni brez dela že 40,9 tedna, kar je rekord. Wall Street je petkovo trgovanje začel pozitivno, na koncu pa so bili indeksi spet na izhodišču. Vseeno je bil tedenski pribitek izjemen - širši indeks S & P 500 se je v petih dneh zvišal za 7,4 odstotka, kar je največ po marcu 2009.

Pribitek na francoske obveznice pod 100 bazičnimi točkami
Na obvezniških trgih je zadnji teden napetost popustila, potem ko se je Franciji, Španiji in Italiji uspelo na novo zadolžiti, vendar sta morali Španija in Italija obljubiti visoko obrestno mero. Francozom na srečo ni bilo treba plačati pretirano visoke cene - na dražbi desetletnih obveznic je Francija zbrala 4,35 milijarde evrov (načrtovala je 4,5 milijarde), kuponska obrestna mera pa je znašala 3,18 odstotka, kar je manj od prejšnje dražbe (3,22 %). Kljub grožnjam, da bodo bonitetne hiše Franciji znižale kreditno oceno, se je na obvezniških trgih pribitek na francoske 10-letne obveznice znižal pod 100 bazičnih točk. Gre za razliko v donosnosti v primerjavi z varno nemško obveznico. Pred dvema tednoma je bila ta razlika že skrb vzbujajočih 200 bazičnih točk (oz. dve odstotni točki), zdaj pa je spet v normalnih okvirih.

Intereuropa skoraj 99 odstotkov od rekorda
Ljubljanska borza pričakovano ni sledila rasti zahodnih "kolegic" - indeks SBI TOP je pretekli teden izgubil 0,15 odstotka. Promet ostaja izjemno nizek. Delnice Telekoma so se podražile za 4,69 odstotka, na 67 evrov, potem ko je podjetje prejšnji teden objavilo poslovne rezultate devetmesečja. Prihodki so se znižali za več kot dva odstotka, toda dobička je bilo za 37,7 milijona evrov, kar je več od načrtov. Tudi delnice Nove KBM so na tedenski ravni poskočile za več kot štiri odstotke, čeprav je imela banka zaradi rezervacij in slabitev v obdobju od 1. januarja do 30. septembra za šest milijonov evrov izgube iz rednega poslovanja poslovanja. Delnice Petrola in Gorenja so se v zadnjem tednu pocenile za več kot dva odstotka, delnice Intereurope pa kar za 25 odstotkov. Če so bile v najboljših časih vredne že 50 evrov, so zdaj padle na 55 centov.