Država je lastnica Slovenskih železnic (SŽ) in železniške infrastrukture, zato je morala vlada najti sredstva za sanacijo škode po žledolomu. Najbolj pereče vprašanje za SŽ sta sanacija in ponovna elektrifikacija proge Borovnica-Pivka, saj železnice največ tovora prepeljejo iz Luke Koper.

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je pojasnil, da je vlada sklenila, da bo država sanirala škodo na infrastrukturi omenjenega odseka železniške proge in zagotovila celoten znesek dobrih 40 milijonov evrov - od tega del v letošnjem, del pa prihodnjem letu.

Iz urada vlade za komuniciranje so nato sporočili, da bodo za to letos zagotovili 16,7 milijona evrov, od tega od zavarovalnine 14,7 milijona evrov, dva milijona evrov pa iz delnega programa odprave posledic. Prihodnje leto bodo zagotovili 23,5 milijona evrov, in sicer v okviru priprave sprememb proračuna za leto 2015. Omerzel je pojasnil, da bodo šla sredstva z infrastrukturnega ministrstva. Kot so zapisali v uradu, bo mogoče z električnimi vlaki na nekaterih odsekih proge Borovnica-Pivka voziti že letos, na preostalih pa v drugi polovici prihodnjega leta.

Za opravljanje obvezne gospodarske javne službe manjka 60 milijonov
Vlada je potrdila tudi rešitev, kako SŽ-ju zagotoviti sredstva za opravljanje obvezne gospodarske javne službe - to sta upravljanje javne železniške infrastrukture ter zagotavljanje prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem železniškem prometu. Država mora to plačevati v skladu s pogodbami, ki jih je sklenila s SŽ-jem, vodstvo železnic pa opozarja, da je urejen odnos z državo pomemben v pogovorih z bankami glede reprograma posojil in da je v drugih evropskih državah to urejeno za več let vnaprej.

Za sredstva za opravljanje obvezne gospodarske javne službe za obdobje od julija do konca leta manjka 60 milijonov evrov, na mesec pa železnice za to dobijo približno 12 milijonov evrov, je pojasnil Omerzel.

Za maj je zadeva urejena, za junij bodo sredstva zagotovili s prerazporeditvami znotraj namenskih sredstev v proračunu in s sredstvi iz državne rezerve, v prihodnjih mesecih do konca leta pa bo za finančne vire poskrbelo finančno ministrstvo, je pojasnil Omerzel. Vlada je finančnemu ministrstvu naložila, da ji do 15. julija predloži predlog prerazporeditve pravic za plačilo omenjenih storitev. Infrastrukturno ministrstvo bo izplačila potrjevalo vsakokrat mesečno, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Dars opozarja, da denarja za redno vzdrževanje cest ni več
Pričakovati je bilo, da bo vlada danes potrdila tudi predlog sprememb zakona o Družbi za avtoceste v RS (Dars), a se to ni zgodilo - predvsem zato, ker je, tako Omerzel, temu nasprotoval minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Uroš Čufer. "Dogovorili smo se, da tehnično rešujemo še nekaj stvari. Če jutri predloga, na kakšen način lahko to rešimo drugače, od ministra za finance ni, potem gremo z zakonom o Darsu naprej," je dejal Omerzel.

S spremembo zakona o Darsu bi (vsaj delno) rešili problematiko pomanjkanja sredstev za vzdrževanje državnih cest. Direkcija RS za ceste je namreč maja opozorila, da ima samo še do konca junija na voljo sredstva za osnovno redno vzdrževanje državnih cest, zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje pa je v ustreznem stanju le še 27 odstotkov državnih cest.

Denar bi država dobila kar pri Darsu
Omerzel je predlagal, da bi v okviru sprememb zakona o Darsu sredstva, ki so namenjena izključno za pripravo državnih prostorskih načrtov in nakup zemljišč, letos namenili za vzdrževanje državnih cest. Koliko sredstev bi lahko tako dobili, Omerzel ni želel razkriti, bi pa bilo to po njegovem mnenju dovolj, "da vzpostavimo zakonski minimum, ki ga potrebujemo na državnih cestah, in da saniramo objekte, predvsem premostitvene, ki v zadnjih 50 letih niso bili vzdrževani in so nujno potrebni sanacije, da so normalno prevozni".

Ob tem je zatrdil, da Darsu s tem ne jemljejo ničesar. Kot je pojasnil, mora ta državi plačati 190 milijonov evrov nadomestila za uporabo stavbnih pravic za avtoceste, država pa ta sredstva nameni izključno za državne prostorske načrte in nakupe zemljišč. "Mi ta sredstva letos preusmerjamo v državne ceste," je dejal.

Dars to nadomestilo plačuje obročno. Časnik Delo je poročal, da letošnja obveznost Darsa iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih pravic znaša 24,2 milijona evrov, zaradi sanacije cest pa naj bi ta obrok letos podvojili. Na Darsu so v sredo opozorili, da gre za enostranski in neusklajen poseg v zakonodajo, ki bi za družbo pomenil likvidnosti pritisk. Minister Omerzel pa je po drugi strani izrazil prepričanje, da to za Dars ne bi predstavljalo prevelikih težav.