V zadnjem lanskem trimesečju je bil primanjkljaj v državni blagajni pri 648 milijonih evrov ali 4,6 odstotka BDP-ja, v trimesečju pred tem pa pri 322 milijonih evrov ali 2,4 odstotka BDP-ja. Je bil pa bistveno višji v prvih dveh trimesečjih 2021. V prvih treh mesecih lani je dosegel 919 milijonov evrov ali 7,9 odstotka BDP-ja. Celotno lansko leto so slovenske javne finance končale z 2,706 milijarde evrov primanjkljaja, kar predstavlja 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda.

Skupni javnofinančni prihodki so se v prvih treh mesecih leta ustavili pri 5,65 milijarde evrov. Medletno so bili višji za 434 milijonov evrov ali za 8,3 odstotka. Skupne prihodke so najbolj povečali višji davčni prihodki. Ti so se medletno dvignili za 285 milijonov evrov ali 11,7 odstotka. Prihodki iz socialnih prispevkov so bili višji za 101 milijon evrov ali 4,7 odstotka.

Skupni izdatki države so medtem znašali nekaj več kot 6,05 milijarde evrov in bili od izdatkov v enakem četrtletju lani nižji za 79 milijonov evrov ali 1,3 odstotka. Izdatki za subvencije so se ob odpravi raznih protikoronskih ukrepov znižali za 346 milijonov evrov ali 76,7 odstotka. Prav tako so ob odpravi raznih koronskih dodatkov upadla sredstva za zaposlene, in sicer za 91 milijonov evrov ali 5,5 odstotka.

Najizrazitejši porast izdatkov za socialna nadomestila

Po drugi strani so se najizraziteje zvišali izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi. Ti so se povečali za 266 milijonov evrov ali za 11,3 odstotka. Vmesna potrošnja države je bila višja za 64 milijonov evrov ali za 9,2 odstotka. Dvignili so se tudi izdatki za bruto investicije, in sicer za 33 milijonov ali za 6,4 odstotka. Izdatki za obresti so se ob izvedenih ukrepih za prestrukturiranje dolga v zadnjih letih še naprej zniževali in bili za 14 milijonov evrov ali za 8,1 odstotka nižji kot v enakem obdobju prejšnjega leta.

Sorodna novica V Sloveniji na letni ravni 10,4-odstotna inflacija, največji vpliv podražitev energije in hrane

Konsolidirani bruto dolg države je konec prvega letošnjega četrtletja dosegel nekaj več kot 40,22 milijarde evrov ali 75,1 odstotka BDP-ja. V primerjavi s stanjem na koncu 2021 je bil višji za skoraj 1,37 milijarde evrov, saj se je država na novo zadolžila. Glede na konec prvega četrtletja 2021 je bil dolg sicer za 75 milijonov evrov višji, a je bilo to v deležu od BDP-ja zaradi visoke lanske gospodarske rasti za 9,9 odstotne točke manj.

Dolg države na centralni ravni je bil ob koncu letošnjega prvega trimesečja pri skoraj 39,49 milijarde evrov ali 73,7 odstotka BDP-ja, na lokalni ravni pa 934 milijonov evrov ali 1,7 odstotka BDP-ja.

Skupen obseg proizvodnje v gospodarstvu še naprej raste

Statistični urad je ob polletju objavil tudi podatke o slovenski gospodarski proizvodnji. Skupen obseg proizvodnje v slovenskem gospodarstvu se tako na mesečni, letni kot štirimesečni ravni še naprej krepi. Aprila se je v primerjavi z marcem povečal za 0,2 odstotka, v primerjavi z lanskim aprilom za 11,3 odstotka, v prvi tretjini leta pa je bil glede na primerljivo lansko obdobje večji za 10,9 odstotka, ugotavlja statistični urad.

Aprila se je obseg proizvodnje v mesečni primerjavi najbolj, za 2,5 odstotka, povečal v storitvenih dejavnostih, v industriji je bil večji za 0,4 odstotka, v trgovini, skupaj z vzdrževanjem in popravilom motornih koles, pa za 0,2 odstotka. Področje gradbeništva pa je bilo edino, kjer se je obseg proizvodnje zmanjšal, in sicer za 7,4 odstotka, je danes objavil državni statistični urad.

V primerjavi z lanskim aprilom so rast zaznale vse dejavnosti. Najbolj, za 25,7 odstotka, se je zvišal v storitvenih dejavnostih, sledita trgovina z 10,9-odstotno rastjo in gradbeništvo s 7,7-odstotno rastjo. Najmanj se je obseg proizvodnje povečal v industriji, in sicer za 2,1 odstotka. V prvih štirih mesecih leta se je v letni primerjavi obseg proizvodnje najbolj povečal v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu, za 20,5 odstotka oz. za 16,9 odstotka. V trgovini se je obseg proizvodnje povečal za 10,7 odstotka, najmanj, za 3,6 odstotka, pa se je povečal v industriji.

Statistični urad je podatke o skupnem obsegu proizvodnje v gospodarstvu začel objavljati na začetku letošnjega leta, predstavljajo pa približek gibanju bruto domačega proizvoda na mesečni ravni.