Možnost znižanja tega davka pa naj bi po pričakovanju države banke spodbudila k zagotavljanju večje in strukturno ustreznejše ponudbe posojil gospodarstvu. Banka bi si lahko davek znižala za 0,167 odstotka stanja posojil, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom pred opravljenimi slabitvami, vse do višine obračunanega davka.

Davka bodo opravičene banke, pri katerih je stanje posojil gospodarstvu v letu, v katerem se plačuje davek, za najmanj pet odstotkov bilančne vsote višje kot v preteklem letu, prav tako pa ga ne bodo plačale tiste banke, pri katerih stanje posojil gospodarstvu na zadnji dan meseca uveljavitve tega zakona (julija) ni preseglo 20 odstotkov bilančne vsote.

Osnova za davek je bilančna vsota banke, ki je izračunana kot povprečje vrednosti na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu, stopnja davka pa je 0,1 odstotka.

Zakon začne veljati danes, čeprav so bili v postopku sprejemanja izraženi številni pomisleki, odklonilno so se do zakona izrekli tudi v bankah in Banki Slovenije. Prepričani so, da takšna dodatna obdavčitev po eni strani v zaostrenih razmerah le dodatno bremeni banke, po drugi pa bo izplen v državni blagajni minimalen, le približno 10 milijonov evrov na leto.