V banki (EBRD) od Slovenije tako pričakujejo, da se bo skladno s sprejetim nacionalnim reformnim programom lotila težav v korporativnem sektorju. Podjetja so namreč prezadolžena in slabo upravljana, menijo v banki. Poleg tega bi morala slovenska vlada zagotoviti, da bi banke znova podpirale zasebne naložbe.

Prav tako menijo, da bosta dokapitalizacija in prestrukturiranje finančnega sektorja, skupaj s strategijo privatizacije in konsolidacijo upravljanja državnih naložb, bistvena tudi za rast zasebnega sektorja in posledično okrevanje gospodarstva. Pri tem so pripravljeni podpirati Slovenijo, v svoji strategiji pa je EBRD izpostavil tri prednostne naloge.

Najprej pomoč podjetjem, nato finančnemu sektorju
Prva prednostna naloga je prestrukturiranje podjetniškega sektorja, pri čemer bo treba povečati vlogo zasebnega sektorja in izboljšati upravljanje premoženja. Banka bo zato skušala pomagati pri utrjevanju finančnega položaja podjetij z zdravimi temelji. Sodelovala bo tudi pri privatizaciji ključnih državnih podjetij - bodisi prek nakupa lastniškega deleža bodisi prek nakupa lastniških deležev in dolžniškega kapitala.

Kot drugo prednostno nalogo so v EBRD-ju navedli stabilizacijo finančnega sektorja. Zdrave banke bodo podpirali prek srednjeročnih posojil zasebnemu sektorju. Poleg tega pa bodo pomagali vzpostaviti alternativne finančne kanale.

Tretja prednostna naloga pa bo podpora trajnostni rabi energije oz. zeleni energiji, kjer se bodo osredotočili na mala in srednja podjetja, na stanovanjsko področje ter na financiranje naložb, ki bi okrepile proizvodnjo zelene energije.

Čuferjevi strategiji prikimavajo
Na ministrstvu za finance so novo strategijo že pozdravili, saj so presodili, da ustrezno naslavlja ključne slovenske razvojne prednostne naloge. "Prepričani smo, da bo banka z njeno izvedbo lahko podprla načrtovane reforme v podjetniškem in finančnem sektorju," so dodali.

Izpostavili so še, da je EBRD najavil tudi ponovno odprtje svojega predstavništva v Ljubljani. Do danes je EBRD v Sloveniji sofinanciral 68 projektov v vrednosti 789 milijonov evrov. Okoli 33 odstotkov naložb je bilo vezanih na korporativni sektor, 33 odstotkov na finančne institucije, 21 odstotkov na energetski sektor in 13 odstotkov na infrastrukturo.