Potem ko se je slovensko gospodarstvo po močno navzdol popravljeni oceni statističnega urada lani okrepilo za 2,5 odstotka, je nastopilo obdobje še šibkejše rasti, ki je v prvem polletju dosegla 1,1 odstotka, ugotavlja EBRD.

Umirjanje je zaradi visoke inflacije in kljub krepki rasti plač posledica tako manjše zasebne porabe kot ohlajanja rasti izvoza. Nazadovanje izvoza pa je na drugi strani okrepilo pozitiven učinek zunanje trgovine na BDP. Rast krepijo tudi naložbe, ki so medletno večje za približno desetino, navaja EBRD.

Banka izpostavlja tudi uničevalne avgustovske poplave, ki so povzročile milijardno škodo in vlado primorale v spremembo javnofinančnih prioritet, še posebej v letu 2024. Ob tem omenjajo že napovedano pomoč posameznikom, podjetjem in občinam ter tudi sprejete podlage za uvedbo solidarnostnega prispevka za financiranje obnove.

Čeprav EBRD ostaja pri napovedih za letošnjo 1,5-odstotno rast slovenskega BDP-ja, ob tem opozarja, da je ocena povezana s precej tveganji. Pri pričakovanjih za 2,3-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti v letu 2024 banka navaja, da bi se lahko ta številka zvišala, saj se bodo naložbe ob sočasnem delovanju več evropskih finančnih mehanizmov in dejavnikov najverjetneje še okrepile.

Slovenska gospodarska rast bo, če se bodo napovedi uresničile, precej nad tisto za celotno regijo srednje Evrope in pribaltskih držav. EBRD namreč za članice iz tega dela Evrope še naprej napoveduje le 0,5-odstotno rast BDP-ja, kar je posledica šibkejših gibanj v razvitih zahodnoevropskih državah, na katera so gospodarstva iz te regije močno vezana, ter visoke inflacije in naraščajočih obrestnih mer.

Gibanja naj bi se izboljšala v drugi polovici tega leta in potem ob krepitvi naložb na podlagi kohezijskih sredstev tudi v letu 2024. Za prihodnje leto tako EBRD regiji napoveduje 2,5-odstotno rast. Napovedi glede na majske ocene so za večino držav slabše.

Za celotno regijo, v kateri deluje, je EBRD napoved rasti za letos popravil za 0,2 odstotne točke, na 2,4 odstotka, za prihodnje leto pa znižal za 0,2 odstotne točke, na 3,2 odstotka.

Brez večjih sprememb na Zahodnem Balkanu

V regiji Zahodnega Balkana večjih sprememb napovedi ni, z izjemo popravka navzdol za 0,5 odstotne točke pri letošnji rasti v BiH-u. Letos naj bi gospodarska rast v tej regiji dosegla od 1,5 odstotka v BiH-u in 1,8 odstotka v Srbiji do 3,5 odstotka na Kosovu in v Črni gori.

Prihodnje leto bo rast krepkejša in naj bi v vseh državah v regiji dosegla najmanj tri odstotke.
Turško gospodarstvo naj bi se letos okrepilo za 3,5 odstotka, kar je za odstotno točko več od majskih ocen. Za prihodnje leto EBRD ostaja pri triodstotni napovedi.