"Inflacija še naprej upada, a se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka," je sporočil svet ECB-ja.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo tako po novem pri 4,25 odstotka, torej najvišje od časa pred zadnjo veliko finančno in gospodarsko krizo, s katero se je začelo več kot desetletje dolgo obdobje bolj ohlapne denarne politike.

Depozitna obrestna mera, ki je bila pred lanskim julijem dolgo časa v negativnem območju in jo trgi posebej budno spremljajo, pa bo pri 3,75 odstotka, kar je celo največ po letu 2000 – še preden so bili evrski kovanci in bankovci sploh v obtoku.

Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila bo medtem pri 4,50 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 2. avgusta.

Svet ECB-ja je poleg tega sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve bank določi na ravni nič odstotkov. Ta odločitev naj bi zagotovila, da se odločitve glede obrestnih mer v polni meri prenašajo na denarne trge, in izboljšala učinkovitost zaostrovanja denarne politike, saj zmanjšuje skupni znesek obresti, ki morajo biti izplačane od rezerv.

Inflacija naj bi ostala nad dvema odstotkoma

Gibanja od zadnje seje po navedbah sveta ECB-ja potrjujejo pričakovanje, da se bo inflacija v preostanku leta nadalje zniževala, vseeno pa bo dalj časa ostala nad ciljno srednjeročno ravnjo dveh odstotkov. "Medtem ko nekateri kazalniki kažejo znake popuščanja, ostaja osnovna inflacija, v celoti gledano, visoka," pravijo v Frankfurtu.

Svet ECB-ja napoveduje, da bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo glavne obrestne mere določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo treba, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov.

O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo svet še naprej odločal na podlagi podatkov in pri sklepih izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost prenosa denarne politike v finančni sistem in gospodarstvo.

Septembra še deseto zvišanje?

Med analitiki so sicer vse pogostejše napovedi, da bi svet ECB-ja na naslednjem zasedanju septembra lahko še desetič zvišal obrestne mere, potem pa bi jih vsaj za pol leta pustil pri miru. Velja namreč ocena, da sprejeti sklepi denarne politike delujejo z zamikom, vsaj polletnim, tako da se dejansko trenutno kaže še učinek obrestnih dvigov s konca leta 2022 in z začetka tega leta.

Med ukrepi za zaostritev denarne politike in zmanjšanje količine likvidnosti v sistemu je tudi postopna odprava izrednih ukrepov na področju odkupovanja vrednostnih papirjev. Nacionalne centralne banke evrskega območja so tako julija prenehale vnovič investirati zapadle glavnice v okviru rednega programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev (APP). Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, pravijo v svetu.

Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covida-19, pa svet ECB-ja ostaja pri napovedi, da bodo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev znova vlagale vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo teklo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Lagarde: Svet ECB-ja odprt tako za nove dvige obrestnih mer kot za premor

Na novinarski konferenci je predsednica ECB-ja Christine Lagarde dejala, da je svet ECB-ja odprt za dodatne dvige obrestnih mer. "Odprti smo glede odločitev, ki jih bomo sprejeli septembra in na naslednjih zasedanjih," je novinarjem povedala Lagarde. Ponovila je tudi stališče sveta, da bo odločal na podlagi razpoložljivih podatkov. "Na tej podlagi se bomo odločili za dodatne dvige obrestnih mer ali za premor, gotovo pa ne za znižanje," je pristavila.

Lagarde je sicer glede inflacijskih gibanj ponovila stališče sveta, da se inflacija umirja, a bo predolgo ostala previsoka. Pri tem je spomnila, da osnovna inflacija, torej tista brez cen energije in hrane, ostaja previsoka.

Pripomnila je tudi, da se dejavniki, ki poganjajo inflacijo, spreminjajo. Medtem ko zunanji dejavniki slabijo, se po njenih besedah vse bolj krepijo notranji dejavniki, med katerimi so tudi učinki rasti plač in še vedno "robustnih" dobičkovnih marž podjetij.

Vojna v Ukrajini in vremenski ekstremi lahko podražijo ceno hrane

Je pa hkrati poudarila tveganja za inflacijo, ki izhajajo iz zadnjih zaostritev, povezanih z ruskim napadom na Ukrajino. Izstop Rusije iz dogovora o izvozu ukrajinskega žita po Črnem morju bi tako lahko ustvaril nov pritisk na cene hrane, obenem pa bi hrano lahko dodatno podražili trenutni številni vremenski ekstremi po Evropi in svetu, povezani s podnebnimi spremembami. Veliko tveganje je še vedno tudi trajen dvig inflacijskih pričakovanj podjetij in gospodinjstev.

Zaostrovanje denarne politike bi ob umiritvi gospodarske dejavnosti lahko medtem inflacijo znižalo hitreje od pričakovanj. Lagarde je ocenila, da so se obeti za gospodarstvo v evrskem območju poslabšali, predvsem zaradi oslabljenega domačega povpraševanja. Visoka inflacija in zaostreni pogoji financiranja zavirajo porabo, je zatrdila.

Posledice se po njenih besedah vidijo v predelovalni industriji ter v naložbah podjetij, medtem ko storitveni sektor ostaja bolj odporen, še posebej sredi poletne turistične sezone. A tudi v storitvah dinamika popušča, je dejala Lagarde.

Na kratek rok tako v ECB-ju pričakujejo šibka gibanja v gospodarstvu. "Jasno se vidi, kako močno se denarna politika prenaša v različne sektorje gospodarstva, v finančni sektor, pa tudi na področje naložb v nepremičnine in nasploh v naložbene odločitve," je ocenila.

Negativno na gospodarsko dejavnost poleg zaostrovanja denarne politike še naprej vplivajo globalne geopolitične napetosti, še posebej tiste, povezane z rusko agresijo v Ukrajini. Gospodarsko dejavnost medtem spodbujajo dobre razmere na trgu dela z nizko brezposelnostjo in tudi realno naraščajočimi prihodki.