Ključna obrestna mera tako ostaja na sedanji ravni nič odstotkov, nespremenjena pa ostajata tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank pri -0,40 odstotka in obrestna mera za mejno posojanje pri 0,25 odstotka.

So pa v Frankfurtu nekoliko spremenili napovedi glede obrestnih mer. Doslej je veljalo, da naj bi ključne obrestne mere ostale nespremenjene čez poletje, zdaj pa velja, da naj bi take ostale do konca leta 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo treba, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje letne inflacije na raven srednjeročnega cilja ECB-ja, ki je malenkost pod dvema odstotkoma.

ECB in nacionalne centralne banke v evrskem območju so sicer s tem letom prenehale neto nakupe obveznic v okviru programa odkupovanja obveznic, ki ga je svet ECB-ja zagnal marca 2015, da bi povečal razpoložljivo likvidnost v finančnem sistemu in spodbudil inflacijska pričakovanja. Nakupi se po novem izvajajo le s sredstvi od dospelih obveznic in ne več z novim denarjem, to pa pomeni korak proti umiku iz protikriznega načina delovanja.
Svet ECB-ja je ponovil, da namerava še naprej v celoti vnovič investirati glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, in to daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere, vsekakor pa tako dolgo, kot bo treba, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Septembra tretji niz dolgoročnih ugodnih posojil
Je pa svet ECB-ja danes zaradi ohlajanja gospodarske dejavnosti v evrskem območju presenetil analitike z napovedjo, da bodo s septembrom letos evrske centralne banke začele tretji niz ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja bank z ugodnimi posojili (TLTRO III). Ta bo trajal do marca 2021, na voljo pa bodo posojila z dveletno ročnostjo.
S temi novimi operacijami želi osrednji organ denarne politike v območju skupne valute ohraniti ugodne posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva ter "gladek prenos denarne politike" v gospodarstvo.

Vlagatelji bodo ob nepričakovanih odločitvah še posebej pozorni predvsem na izjave predsednika ECB-ja Maria Draghija na novinarski konferenci po seji.