S politiko poceni denarja in zagotavljanjem presežne likvidnosti v okviru 2. kroga kvantitativnega sproščanja so Zvezne rezerve spodbudile rast cen surovin, zato se mora svet spopadati z inflacijo. Na Kitajskem je bila marčevska inflacija 5,4-odstotna (največ po juliju 2008), v Indiji 8,98-odstotna, v Evropi pa je inflacija 2,7-odstotna (februarja je bila 2,4-odstotna) in s tem četrti mesec zapored nad dvoodstotno ciljno vrednostjo Evropske centralne banke.

Osnovna inflacija v ZDA le 1,2-odstotna
V ZDA je bila marca rast cen potrošnikov polodstotna (na letni ravni 2,7-odstotna), osnovna inflacija (brez upoštevanja hrane in energentov) pa le 0,1-odstotna (na letni ravni 1,2-odstotna). Pričakovati je, da bodo na vzhodu (seveda z izjemo Japonske) obresti še vedno silile navzgor, podobno tudi v Evropi, medtem ko bo Fed verjetno vsaj do začetka leta 2012 oziroma dokler trg dela ne bo vidno okreval, ostal zvest politiki ničelnih obresti. Več bo znanega po naslednjem sestanku Zveznih rezerv, ki bo 26. in 27. aprila.

Grške obveznice 1.000 točk nad nemškimi
Evropska centralna banka naj bi letos še dvakrat zvišala ključno obrestno mero, prvič julija. Kritiki svarijo, naj nikar ne hiti, saj bo to prizadelo države, katerih javne finance so na robu zloma. Irska, Portugalska in zlasti Grčija že zdaj ne morejo odplačevati posojil, kako bo šele takrat, ko bodo obresti še višje. Pribitek na grške obveznice je že tisoč bazičnih točk (10 %) nad donosom nemške obveznic. Grčija se poskuša izogniti prestrukturiranju dolga, podrobnosti o njenih načrtih bodo znane po velikonočnih praznikih.

Rahlo negativen teden na Wall Streetu
Delniški trgi se zavedajo nevarnosti inflacije, višjih obresti in posledično nižje gospodarske rasti. Zadnji teden ni bilo opaziti posebnega optimizma, vendar večjih padcev ni bilo. Širši newyorški indeks S&P 500 je na tedenski ravni izgubil 0,6 odstotka, še vedno pa je zajetnih 26 odstotkov nad vrednostjo z začetka septembra. V naslednjem obdobju bo veliko odvisno od tega, s kakšnimi dobički se bodo pohvalile ameriške korporacije. Na vrsti so Yahoo, Intel, IBM, Goldman Sachs, Citigroup in Texas Instruments.

Googlove delnice občutno navzdol
Pretekli teden je že postregel z nekaj ne najboljšimi objavami rezultatov prvega četrtletja. Prihodki ponekod niso dosegli napovedi, podjetja pa o prihodnosti ne govorijo več tako optimistično, kot so še pred kratkim. Google je v prvem četrtletju povečal odhodke, dobiček je bil malce pod pričakovanji analitikov. Delnice so v petek padle za osem odstotkov. Bank of America je poročal o 37,5-odstotnem upadu dobička, kar je delnice poslalo 2,4 odstotka nižje. Kljub temu je v petek Dow Jones pridobil pol odstotka, saj je indeks zaupanja potrošnikov po meritvah univerze v Michiganu aprila s 67,5 porasel na 69,6 točke.

SBI TOP ves teden le izgubljal
Ljubljanska borza je medtem končala še nižje, kot je bila ob vrhuncu svetovne finančne krize marca 2009. Indeks SBI TOP (792 točk) je na tedenski ravni izgubil dobre tri odstotke in pol, kar je zlasti posledica 13,4-odstotnega padca delnic Nove KBM. Mariborska banka je oblikovala ponudbeno ceno delnice v dokapitalizaciji in znaša osem evrov, kar je na spodnjem robu pričakovanj. Petrolove in Telekomove delnice so se na tedenski ravni pocenile za več kot šest odstotkov. Še najbolje so jo odnesle Krkine delnice, ki so še vedno daleč najprometnejše. Zadnji teden so se pocenile za 0,28 odstotka.