Evropska centralna banka je sprejela dodatne ukrepe za mehčanje denarne politike, a finančni trgi niso zadovoljni. Foto: Reuters
Evropska centralna banka je sprejela dodatne ukrepe za mehčanje denarne politike, a finančni trgi niso zadovoljni. Foto: Reuters
false
Predsednik ECB-ja Mario Draghi je napovedoval, da bodo storili vse, kar bo treba, da bi spodbudili rast inflacije. Foto: EPA

Če je obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti v negativnem območju, pomeni, da morajo banke ECB-ju dejansko plačati, da lahko pri njem naložijo denar. S tem želijo v Frankfurtu banke spodbuditi k večjemu posojanju denarja realnemu sektorju.

Ključne obrestne mere, ki so jo lani znižali na zgodovinsko nizko raven 0,05 odstotka, tokrat niso spremenili, prav tako pa niso posegli v obrestno mero za mejno posojanje, ki ostaja pri 0,30 odstotka.

Prenizka inflacija
Novi ukrepi osrednje denarne ustanove v evrskem območju so bili pričakovani. Inflacija v evrskem območju je kljub marca zagnanemu programu odkupovanja obveznic namreč še vedno zelo nizka. Novembra so se cene življenjskih potrebščin v evrskem območju na letni ravni zvišale le za 0,1 odstotka. Predsednik ECB-ja Mario Draghi je v preteklih tednih večkrat obljubil, da bodo storili vse, kar bo treba, da bi spodbudili rast inflacije.

Draghi je danes napovedal, da bodo zaradi vztrajno nizke inflacije program odkupovanja obveznic v mesečni višini 60 milijard evrov podaljšali do konca marca 2017 ali dlje, če bo to potrebno. Cilj je namreč inflacijo dvigniti na raven blizu dveh odstotkov. Po prvotnih načrtih naj bi ECB do konca septembra 2016 mesečno odkupil za 60 milijard evrov obveznic v evrih, kar je skupaj 1.140 milijard evrov.

Draghi je prepričan, da bodo danes sprejeti ukrepi še okrepili tiste, ki so jih sprejeli junija lani in so po njegovem mnenju že imeli precejšnje učinke na finančne pogoje in kreditiranje, okrepili pa bodo tudi odpornost evrskega gospodarstva proti šokom.

Ukrepi niso zadovoljili finančnih trgov
Ukrepe ECB-ja za mehčanje denarne politike so vlagatelji na newyorških borzah slabo sprejeli, indeksi se gibljejo v rdečem. Razočarali so tudi njihove evropske kolege, ki so od osrednje finančne ustanove v evrskem območju pričakovali več, piše francoska tiskovna agencija AFP.

ECB optimistično glede BDP-ja
ECB je ob tem nekoliko popravil svojo jesensko napoved glede rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v prihodnjih dveh letih. Po današnji napovedi naj bi gospodarstvo v evrskem območju letos zraslo za 1,5 odstotka namesto za 1,4 odstotka, za prihodnje leto ostaja napoved nespremenjena pri 1,7-odstotni rasti BDP-ja, v letu 2017 pa naj bi dosegla 1,9 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot v predhodni napovedi.

BDP višji tudi zaradi stroškov z begunci
Kot so sporočili iz ECB-ja, močnejšo rast pričakujejo zaradi okrepljene domače porabe, nizkih cen nafte, pa tudi zaradi vladnih odhodkov zaradi begunske krize. Na rast sicer še vedno negativno vpliva upočasnjevanje razvijajočih se gospodarstev in počasna rast svetovne trgovine.