Je eden prvih uporabnikov NFT-jev na Balkanu, ustanovitelj in direktor podjetja All-Art Protocol ter platforme za muzeje in galerije VR-All-Art, na kateri so predstavljene virtualne razstave svetovnih umetniških del. Je ustanovitelj Digital Minda, pri katerem je ustvarjal VR, AR, spletne strani, igre, animacije in mobilne aplikacije na področju oglaševanja, kulture in izobraževanja. Zadnje čase ga zaposluje odprta tržnica SolSea za kupovanje in prodajo NFT-jev na Solani.

Ve, kaj govori, in govori veliko. Brez dlake na jeziku napoveduje menjavo modela poslovanja oglaševalcev. "Kriza je čas za priložnost," je prepričan Vitomir Jevremović, ki je bil 1. junija med govorniki na prvi slovenski NFT-konferenci o tehnologiji sedanjosti za poslovanje v prihodnosti ENEFTI, ki jo je organizirala digitalna agencija April 8 v sodelovanju s slovensko NFT-skupnostjo. Navedeni datum je pomemben, saj se v svetu NFT-jev vse odvija izjemno hitro, kot Vitomirjeve misli.

Čeprav se zdi, da ima za smrtnika že tako veliko novitetnih projektov, kot je protokol 3D-NFT ali prodaja podcastov kot NFT-jev, je z mislimi vseskozi pri naslednjih podvigih na platformah, ki jih poganja kriptodenar. Kako jih izboljšati, kaj jim manjka, kako bi bila izboljšana uporabniška izkušnja – vse to so vprašanja, ki se sukajo v glavi Beograjčana, ki je med drugim odgovoren za prvi virtualni muzej Nikole Tesle.

Odprto tržnico SolSea je zasnoval na Solani, ki je, kot pravi, drugačna od drugih tehnologij veriženja blokov (blockchainov), v smislu delovanja pametnih pogodb in možnosti interakcij različnih programov in aplikacij. "Trenutno NFT-ji pritiskajo na nekaj pomembnih akupunkturnih točk človeka kot bitja v kapitalizmu," opaža.

Ko poslušate njegove intervjuje in javne nastope daje vtis mesije, ko vedoželjnim sogovornikom strpno razlaga, kaj so nezamenljivi žetoni (NFT), protokoli in kakšna je logika delovanja blochainov, ki je ne nazadnje umetnike in kreativce prestavila v peto dimenzijo ustvarjanja. Več v pogovoru.

Ravno te dni se je v muzeju v Louvru zgodil incident, ko je neznanec, preoblečen v starejšo žensko na invalidskem vozičku, zalučal torto v Mono Lizo. Bi se dalo na podoben način onečastiti NFT-umetnost?
NFT-ji se lahko kompromitirajo, lahko se spremenijo, a le če imaš zasebne ključe ustvarjalca NFT-ja. Če si torej pooblaščen, da ga lahko spremeniš.

Torej obstaja verjetnost?
Da. Obstajata dva tipa NFT-ja: muttable in immutable NFT, pri enem ga pustiš odprtega in se lahko posodablja ali zamenja, pri drugem pa ga zakleneš pred nadaljnjimi spremembami, vendar lahko to stori le izvorni avtor (...) Pa vendar, če se avtor že vnaprej ne izreče, da bo imel pravico spreminjanja NFT-ja, je kupec s tem pravzaprav prevaran. Kupiš nekaj, potem pa dobiš nekaj drugega. Na blockchainu je zanimivo ravno to, da je vsa zgodovina sprememb sledljiva.

NFT-ji so le igra, pravite …
… trenutno.

Zakaj trenutno?
Ker je trenutna tehnologija, kako je sam NFT ustvarjen, zelo osnovna. Nima nekih izvirnih tehnoloških rešitev, ki bi omogočile licence, da bi se lahko tradicionalna industrija naslonila na NFT-tehnologijo. Ta je osnovna in še vedno ni mogoče ustvariti nekega resnega scenarija, kako bi NFT lahko v prihodnosti uporabljali za določene industrije, recimo za glasbeno ali filmsko.

Na prvi NFT-konferenci v Ljubljani je bilo predvsem mlajše občinstvo in v nekem trenutku ste izrekli nekaj bogokletnega: "It's not all about the money." Ni vse v denarju, ste dejali in jim porušili sanje. Argumentirajte to izjavo.
Vprašanje je v vrednosti prenosa.

Prenosa?
Da, v poti vrednosti. Če dojemamo NFT-je kot vozilo za prenos vrednosti, se ta vrednost v NFT-jih gleda skozi denar, vendar pa se gledajo tudi drugi dejavniki z dodano vrednost. Kot je na primer pripadnost določeni skupnosti ali klubu, v katerih določenih NFT-projektov sploh ne moreš kupiti, saj niso na prodaj. V ta klub torej ne moreš vstopiti, pa če si še tako močno želiš. Člani kluba ti ga ne bodo prodali, saj na NFT gledajo kot na vstopnico za ta klub. Če torej dojemaš NFT kot nosilnik vrednosti – ne le finančni, ampak z neko dodano vrednostjo, ki jo je NFT ustvaril kot blagovna znamka …

… kot ekskluziva?
Kot ekskluziva, kot omejena kolekcija. Virtualizacija je sama umetnost, ki jo predstavlja NFT in ki ne določa njegove vrednosti. Obstajajo izjemno dragi NFT-ji, ki pa so videti pikslasto, junk, ampak ti odpirajo vrata v ta svet. Tako da, ni vse v denarju, ampak tudi v tem, kar nas dela ljudi v tem kapitalističnem svetu. To je ta zbirateljski duh, da si del neke skupnosti, da lahko zaslužiš in da si odkril nekaj novega. Vse to se dogaja hkrati in te kot uporabnika vznemirja. NFT-ji trenutno pritiskajo na nekaj pomembnih akupunkturnih točk človeka kot bitja v kapitalizmu (…) a vendar, ko bo v segmentu NFT-ja obstajala neka boljša tehnološka rešitev, bo vstopila industrija, ki je ne bo zanimalo zbirateljstvo, ampak bo NFT zanjo reševal druge težave, kot je nakup vstopnice za tekmo.

Vaša NFT-tržnica SolSea je prva odprta tržnica na Solani, govoriva o platformi, na kateri se lahko prodajajo in kupujejo NFT-ji. Kaj to pomeni?
To pomeni, da lahko svoje NFT-je takoj prodaš, še pomembnejše pa je, da smo edini trg na svetu, ki ti omogoča, da pri prodaji NFT-ja dodaš licenčni ugovor za NFT. Prodajalec torej ve, kaj prodaja in katere pravice ima, kupec pa ve, kaj kupuje. To so lahko komercialne ali nekomercialne pravice, javne razstave …

In tega ni naredil še nihče do zdaj? Kako to?
(zelo dolg razmislek) Pravi odgovor ni za medije – a jih boli k***c.

Because it's all about the money – ker je vse v denarju?
Because it's all about the money and the game (ker je vse v denarju in v igri).

V tem trenutku!
V tem trenutku, da. Ko se pokaže priložnost za zaslužek, ljudje niso imeli časa, da bi se ukvarjali z resnimi infrastrukturnimi vprašanji. Pomembno je bilo le, da se zadovolji občinstvo, v smislu kruha in iger. Stvari so se menjavale dnevno, ne mesečno, in velik pritisk je bil tudi s strani občinstva, da se ga zadovolji, zato se nihče ni ukvarjal s tem.

Kot vem, pripravljate še eno novost, t. i. standard 3D-NFT, ki naj bi vstopil na trg v prihodnjih treh mesecih. O kakšnem standardu govoriva?

Težava je, da lahko danes narediš t. i. 3D-NFT, ki ga namesto v sliko vstaviš v 3D-datoteko, le-to pa težko uporabljajo različne aplikacije, saj imajo Android, iOS, PC in Mac svoje standarde za uporabo teh 3D-datotek. Naš cilj s 3D-standardom je, da bodo metapodatki, ki opisujejo, kaj nosi ta 3D-datoteka, prilagojeni razvoju 3D-programske opreme, pa naj bodo to igre ali 3D-programska oprema katerega koli tipa. Kar bo v tvoji kriptodenarnici kot 3D-NFT, bodo lahko prebrale različne aplikacije ter izvedle direkten prenos in uporabo v igrah, v metaverzijah.

Sorodna novica Namesto v galerijo na Instagram in kako so NFT-ji zamajali svet (kripto)umetnosti

Prav tako se nihče ne trudi, da bi naredil cross aplikacije in standarde, ki bi jih uporabljali na mobilnem telefonu, na PC-ju, na Macu, v metaverziji, v VR-u. Vse skupaj je ena čorba! Potrebujemo enotni standard, da boš lahko kot lastnik prehajal iz enega sveta v drugega in NFT nosil s seboj. Če imaš virtualno uro, jo boš lahko prenesel v igro, saj jo bo ona prebrala, v svoji kriptozbirki jo boš lahko dal na polico.

Vse več uporabnikov se odloča za NFT-kolekcije. Kakšen je njihov smisel?
Glavni razlog, zakaj so NFT-ji ravno zdaj eksplodirali, je, da so rešili težavo množičnega financiranja (zagonska podjetja), saj jih lahko prodaš na sekundarnem trgu. Tako hitre likvidnosti na sekundarnem trgu prej ni bilo. Takoj, ko si ga kupil, si ga lahko tudi takoj prodal. To je bistvena razlika med NFT-ji in zgodnjimi platformami za množično financiranje.

Kot je Kickstarter?
Da, ampak na Kickstarterju ne moremo izdelka prodati takoj. NFT pa je omogočil, da lahko kupljeno kolekcijo prodaš takoj. Seveda se je pojavil velik trg špekulacij. Vsi pa vstopajo v to, da bi zaslužili. Vendar pa smo med njimi tudi takšni, ki dejansko verjamemo v neki projekt, ki verjamemo zgodbi, verjamemo, da bo neka NFT-kolekcija ustvarila uporaben NFT …

O kakšni uporabnosti govoriva?
Recimo v neki igri, to je bilo v tem sektorju popularno prej – da postane pomembna blagovna znamka, saj imajo NFT-je tudi določeni pomembni ali znani ljudje. Projekti so prodajali NFT-je v smislu, da bodo dobili neko vrednost skozi čas.

Pravite, da bi se lahko kot NFT-ji prodajale tudi oddaje podcastov. To že obstaja?
Ne še, s tem bomo začeli, da zaslužiš neki resni denar in ne kot novinarji (smeh).

O. K., sprejmem. Bi pa to zagotovo pomenilo spremembo igre!
Da, rad bi poudaril še to; poslovni modeli oglaševanja, na katerih slonijo praktično vse platforme, razpadajo. Na Instagramu – verjetno ga uporabljate?

Seveda.
In, koliko odstotkov je vsebine? Koliko oglasov?

Oglasov je preveč.
Preveč jih je, in ta beseda je ključna. Gre za razpad sistema (...) Na začetku so ta podjetja financirali investitorji, zaposlovali so množico ljudi in dobivali milijonske investicije. Ves svoj poslovni model so osnovali na naslednji investiciji in ne na realnem razmerju, koliko oglasov je O. K. in koliko ne. Zdaj, ko investitorji od njih zahtevajo, naj zaslužijo denar sami, morajo oglase še povečati. Težava pri oglasih pa je, da motijo uporabniško izkušnjo in ta model razpada, saj ustvarjalcem vsebin ni nikoli prinesel dovolj denarja (...) Obstaja teorija, da je še posebej digitalno oglaševanje namenjeno revnim. Tisti, ki imajo večjo kupno moč, kot je srednji sloj, bo plačal naročnino, da ne bo gledal oglasov. Na koga se potem obrne oglaševalec? Na tistega, ki nima denarja za naročnino, obrača se na revne.

In vse to se dogaja zaradi NFT-jev ali vzporedno z njimi?
Vzporedno. NFT-ji bodo ali našli način – da izkoristijo ta potencial, ki ga bosta izgubila digitalni marketing in oglaševalska kampanja na družbenih omrežjih – in zavzeli svoje mesto ali pa tudi ne. NFT-ji niso podjetje, NFT-ji so orodje, s katerim se bodo morali oglaševalci in podjetja naučiti ravnati. To bo velik preobrat modela. Obstoječi model trpi pritisk občinstva, investitorjev in trga, ta novi model pa bi ga lahko nadomestil. Ne vemo, kako se bo to zgodilo, a za kreativce bi bil lahko NFT rešitev.

Nameniva še nekaj besed vašemu projektu VR-All-Art, na katerem predstavljate virtualne razstave svetovnih umetnikov in sodelujete z raznimi muzeji in galerijami, tudi z Metropolitane Museum of Art.
Te razstave smo naredili skupaj z njihovim javno dostopnim gradivom. Veliko sodelujemo z Narodnim muzejem v Srbiji, delamo virtualne razstave in digitaliziramo kulturno dediščino.

Če pomisliš, da si je prišlo našo virtualno razstavo samo v prvem mesecu ogledat 100.000 ljudi, se vprašaš, koliko ljudi in truda bi potreboval, da bi si v resnici ogledalo razstavo 100.000 ljudi. Ne vem, ali se lahko dve umetniški razstavi na svetu pohvalita, da sta imeli več kot 100.000 obiskovalcev. To področje se bo še razvijalo. Zdaj pa že razvijamo VR-umetnost v smeri, da bi delovala tudi z NFT-ji.

Kako?
Vse tvoje digitalno premoženje je v tvoji kriptodenarnici. Kupuješ torej digitalne stvari, ki jih daš v digitalni prostor, da bi naredil digitalno razstavo in dobil digitalno izkušnjo. Če si moral prej naložiti sliko in izbrati, kaj bom razstavljeno, lahko zdaj kupim klop, rastlino, reflektorje in prostor, v katerega namestim stvari, ki jih imam.

Menjata se tako poslovni model kot tehnološka struktura, na kateri temelji VR-art. To razvijamo že štiri leta in v tem času je bilo veliko sprememb. Sprva VR ni bil dovolj dober, da bi ga umestili v navidezno resničnost. Potem so se pojavili mobilni viri, kot je Oculus quest 1 in 2, ki so tehnološko dovolj dobri, da ti omogočijo prijetno izkušnjo v virtualni umetnosti.

Pa si te razstave v muzejih lahko tudi dejansko ogledaš v živo?
Nekatere da, spet druge ne. Naredili smo kopije resničnih razstav, pa tudi takšne, ki obstajajo le v virtualnosti.

Statistično pa baje ni opazne razlike v doživetju med virtualnim ogledom razstave in ogledom v živo, medtem ko naj bi obstajala razlika med ogledom v živo in ogledom na spletu?
Da, kako ste prišli do tega? (smeh) Kolegica s Filozofske fakultete v Beogradu je s sodelavci iz Nemčije naredila raziskavo na naši platformi in ugotovila, da statistično niso našli opazne razlike med doživljanjem umetnosti v VR-ju in v živo, je pa opazna statistična razlika, ko gledaš umetnost na ekranu ali v živo.

Ker ste arheolog me čudi, da še niste ustvarili jetija NFT-3D ali kakšnega dinozavra?

Glejte, delali smo …

Aha, torej ste delali tudi to!
Naredili smo 3D-skeniranje muzejskih artefaktov, tudi prazgodovinskih, a muzeji so tradicionalne institucije, zelo rigidne in počasne. V NFT bodo vstopile zagotovo, ne vemo pa, kdaj in kdo bo prvi. A NFT-ji so izvrsten način za dodatno financiranje kulturne institucije. Lahko so čuvaji dediščine in nekdo, ki javnosti ponudi, da tudi ona sodeluje pri ohranitvi tega nasledstva, s tem ko čuva digitalno nasledstvo te dediščine. To lahko nadalje prodaja …

In če zmanjka elektrike?
(smeh) Potem smo opleli.