"No, daj, gori," zamomlja, ko pred očmi svetovne javnosti zažge 95.000 dolarjev vredno sliko britanskega umetnika Banksyja Morons (Bebci). Namenoma, brez slabe vesti. Za umetnost, za novo digitalno umetnost. Tako se je odločil lastnik slike, podjetje Injective Protokol, ki se ukvarja s kriptovalutami.

"S tem dejanjem se bo fizična vrednost umetnine prenesla v digitalno, le tam jo boste lahko imeli. To počnemo, da bi navdihnili tehnološke zanesenjake in umetnike. Prav tako želimo raziskati (potencial) novega medija za umetniško izražanje," še hiti s pojasnilom v črno odeti moški, ki ima na majici potisk Banksyjeve Deklice z balonom; še eno delo, ki ga je v fizični obliki na dražbi (poskušal) uničiti kar Banksy sam, a se je to razrezalo le do polovice (moralo pa bi se v celoti), kot nova umetniška stvaritev Ljubezen v košu je bilo nato prodano za 21,9 milijona evrov (kar je najdražje Banksyjevo delo do zdaj).

Po mukotrpnih petih minutah je unikatno črno-belo podobo, ki prikazuje dogajanje na dražbi umetniških del, pri čemer na eni od slik piše "Ne morem verjeti, da boste vi, butci, dejansko kupili to sranje", pogoltnil plamen. (glej video desno)

A vendar je delo že v istem trenutku kot feniks vzniknilo iz pepela in, kot so verjeli stari Egipčani, s privolitvijo boga Ozirisa oživelo v posmrtnem življenju, ki mu danes pravimo non-fungible tokin (NFT) ali nezamenljivi žeton (in ki je "posmrtno" le tako dolgo, dokler imamo električno energijo).

Svet kriptoumetnosti med epidemijo doživel razcvet

In kot kaže je, tovrstnih bebcev z debelo denarnico na svetu kar nekaj (ali vsaj dovolj), da so NFT-ji med epidemijo postali tako resno orodje, da so umetniška dela začela prodajati tudi uveljavljene dražbene hiše.

Samo spomnimo na marca letos prodani prvi objavljeni čivk Jacka Dorseyja "vzpostavljam svoj Twitter" za 2,5 milijona evrov.

Še dober mesec pred tem je kanadska kantavtorica Grimes (s pravim imenom Claire Elise Boucher) prodala serijo desetih del v digitalni obliki za šest milijonov dolarjev. Med njimi so bila nekatera unikatna, druga so imela več tisoč kopij. Na digitalni umetniški spletni dražbeni platformi za nezamenljive žetone Nifty Gateway je bil njen video Death of the Old (Smrt starih) – ki prikazuje leteče kerubine, križ, meč in svetlobo, animacija pa je podložena z njeno glasbo –, kupljen za natanko 389.000 dolarjev.

"Vsekakor je epidemija pospešila preskok v virtualni svet," pritrjuje Matej Tomažin, direktor podjetja Iconomi, platforme za upravljanje skladov. "A dejstvo je, da so prišle kriptovalute do točke, ko so ponudile novo zgodbo, ki se je očitno prijela," nadaljuje.

In še kako, slovenski DJ Gamatik (Denis Jašarević) je februarja v petih minutah (no, Modrijani so leta 2014 dva koncerta za Noč Modrijanov razprodali v pičlih štirih minutah) z lastnim kriptokovancem zaslužil 1,3 milijona evrov (Modrijani precej manj). Z njimi je pokril izpad dohodka, povzročenega zaradi omejitvenih ukrepov med epidemijo covida-19 (prepoved koncertov). Gramatik je bil sicer prvi didžej na svetu, ki je leta 2017 izdal svoj kriptokovanec GRMTK.

Christie's prodal najdražje digitalno delo do zdaj

Prvak v svetu nezamenljivih žetonov je Beeple. 40-letni Mike Winkelmann je pod navedenim psevdonimom sicer znano ime v svetu popkulture (med drugim je delal za Nike in Louisa Vuittona, sodeloval je tudi z Justinom Bieberjem in Katy Perry).

21 del iz njegove zbirke Everydays (Vsakodnevje) je bilo letos prodanih za rekordnih 3,5 milijona evrov, kar je absolutni rekord med NFT-ji. Levji delež je s ponujenimi 777.777 dolarji odnesel kupec MetaKovan (kot je v kriptoskupnosti poznan singapurski kriptomilijonar Vignesh Sundaresan). Sicer pa so bila tri njegova dela prodana v kar petih minutah (no, pa smo spet pri minutah).

A pravi Beeplov rekord je šele sledil, ko so njegovo delo Everydays: the First 5000 Days (Vsakodnevje: Prvih 5000 dni) marca letos pri dražbeni hiši Christie's kot prvo digitalno delo prodali za 69,3 milijona evrov. Sestavljeno je iz pet tisoč podob, ki jih je Winkelmann ustvarjal vsak dan zadnjih 13 let, in velja za najdražje prodano digitalno delo kadar koli in tretje najdražje prodano delo še živečega umetnika.

Tomažin: Tudi druga podjetja bodo hotela skočiti na ta vlak

"Vsi umetniki, ne le slikarji, tudi glasbeniki in fotografi so dobili možnost, da lahko na svetovnem trgu ponujajo različico svojega unikatnega dela in kreacij. S tem so se odprle neslutene možnosti ne le zaslužka, ampak tudi same predstavitve," doda Tomažin.

Ob tem opozori na prihod t. i. digitalnih tržnic in digitalnih zbirk umetniških del, del katerih želijo postati tudi korporacije.

Tako je McDonalds ob 40. obletnici svojega sendviča s slanino McRib ustvaril posebno digitalno kartico v zlatem sijaju in jo ponudil v obliki žetona (token).

"Očitno je dovolj kritične mase, da obstaja zanimanje za kaj takšnega. Ker določeni zbiralci to ocenijo kot dobro možnost za nakup, se lahko cena dela posledično tudi zviša," pojasni Tomažin.

Nekaj podobnega je storil Pepsi, ki je izdal kolekcijo NFT-jev Pepsi Mic Drop.

"Vprašanje je, zakaj se Pepsi sploh poda v kaj takšnega? Ker želi biti blizu svojim uporabnikom, ki se zanimajo za digitalne novitete, kot so kriptovalute. Hkrati pa so celo nekateri športniki napovedali, da bodo del svoje plače dobili v obliki kriptovalute," nadaljuje sogovornik. "Seveda tudi druga podjetja tega ne bodo le opazovala, ampak bodo skočila na ta vlak," še doda. Na ta vlak sta skočila tudi Adidas in celo nekdanja prva dama ZDA Melania Trump.

Epidemija predrugačila tudi umetnost v fizičnem svetu

Kljub zaprtju galerij in dražbenih hiš je bil na dražbah sodobne umetnosti med junijem 2020 in junijem 2021 dosežen rekordni izkupiček prodaje v vrednosti 2,33 milijarde evrov. Poleg pojava nezamenljivih žetonov sta k temu zagotovo prispevala še spletna prodaja in pojav bogatega azijskega trga (ki se naglo približuje ameriškemu).

Nana Wolke je mlada slovenska slikarka, ki je pred kratkim zaključila podiplomski študij na MFA Fine Art (Goldsmith) v Londonu, kjer tudi živi in dela. "Moja profesionalna kariera se je začela med epidemijo," še sama ugotavlja nekoliko presenečeno.

Zaradi razstave, ki jo je imela marca letos v galeriji Daniel Benjamin v Londonu (seveda na spletu), je prišla posredno v stik z nekaterimi večjimi galerijami. Dva zbiralca umetniških del iz Pekinga in Seula pa sta celo kupila njeno delo, med njimi olje na platnu Too Fast for Love (2021), podobo zapenjanja kavbojk v rdečih niansah, v velikosti 190 krat 160 centimetrov.

"Opažam, da se zdaj uveljavlja zelo specifičen tip umetnosti. Figurativno slikarstvo je postalo pravi bum. Če je bil pred epidemijo nakup umetnine tvegan, s čimer so se ukvarjali predvsem špekulanti, ki sledijo mladim umetnikom, si je lahko med epidemijo umetniško delo vsakdo ogledal na spletu in ga kupil," pravi.

Ob tem omeni profil na Instagramu Artist Suppurt Pledge. Na njem so med epidemijo še neuveljavljeni umetniki svoje delo objavili pod omenjenim ključnikom in tako lažje prišli do potencialnih kupcev.

Ko zbiralci umetnike iščejo na Instagramu, in ne v galeriji

Nanin pristavek gleda Instagrama niti ni toliko iz trte izvit (pa čeprav zveni tako). Kot je za The Forbes dejala mlada galeristka Millie Foster (Gillian Jason Gallery), zbiralcem začetnikom, ki jo sprašujejo, kje poiskati njim všečno investicijo, odgovori – na Instagramu: "(Pred nakupom) ugotovite, kaj vam je všeč in s katerim delom se identificirate – je to abstraktna umetnost, figurativna, so to skulpture ali fotografija."

Dorothea Apovnik: Za prodajo umetniških del so ključni sejmi, ki pa jih med epidemijo ni bilo

Pravo nasprotje Nane pa je Dorothea Apovnik. Koroška Slovenka, ki je na Dunaju vodja družbe Dorothea Apovnik Kunsthandel Fine Art s težiščem na slikah iz 14. in 15. stoletja.

Deluje v umetnostnih krogih t. i. starih mojstrov, kot so Cranach, Brueghel, Rubens, pa tudi umetnikov iz kroga Raffaela, Leonarda da Vincija in Albrehta Dürerja. V mednarodni umetniški milje je vstopila, ko je pred leti med prebiranjem kataloga odkrila portret Kristusa, za katerega se je izkazalo, da je prava dragocenost. Ko je bilo delo restavrirano in očiščeno, se je namreč izkazalo, da je avtor dela Jan Sanders van Hemessen, slika pa je bila prodana na dražbi v hiši Sotheby's.

A vendar je bil ključen trenutek, da je strokovnjak te ameriške dražbene hiše sploh opazil to delo, umetniški sejem The European Fine Art Fair (TEFAF) v Maastrichtu. Med epidemijo je odpadel.

"Številni trgovci živijo večinoma od predstavitev in prodaje umetniških del na sejmih. Mednarodno najpomembnejši je prav ta v Maastrichtu, ki nudi možnosti prodaje širokega izbora likovne umetnosti, antikvitet in dizajna. (Med epidemijo) tega načina prodaje ni bilo mogoče nadomestiti z drugimi, tudi ne z digitalnimi platformami, kakršen je bil TEFAF online."

Raziskava, izvedena med 500 zbiralci, ki posedujejo neto najdražja dela (HNW), kaže, da je bilo med epidemijo največ zanimanja za slike, skulpture in umetnost na papirju (31 odstotkov). Povpraševanje za digitalnimi deli, filmi in videi se je zvišalo za 12 odstotkov. Kar polovica HNW-zbiralcev pa je pritrdila, da jih zanima nakup digitalnega dela tudi v naslednjih 12 mesecih.

Prodaje v živo se ne da nadomestiti s spletnimi platformami

Tako kot slikarka Nana Wolke se tudi Dorothea Apovnik pridružuje mnenju, da je pred nakupom umetniško delo vendarle treba videti v živo. Ogled na spletu ni dovolj, "še posebej če gre za dela višje vrednostne kategorije".

Prav zato so se določene dražbene hiše odločile, da bodo pomembnejšim strankam umetnine poslale kar na dom, "če že oni zaradi omejitvenih ukrepov med epidemijo niso mogli priti v galerijo", pove Dorothea Apovnik.

Več prodaje na spletu, več mlajših kupcev

Tako ni presenetljivo sporočilo dražbenih hiš Sotheby's in Christie's, da umetniški trg cveti. Pri Christie'su je bila v prvi polovici leta 2021 prodaja višja za 13 odstotkov. Zaradi dražb in prodaje na spletu je bilo kar 30 odstotkov kupcev novih, od tega 31 odstotkov milenijcev.

Tudi pri hiši Sotheby's, ki deluje vse od leta 1744, so prvič v zadnjih 15 letih opazili porast novih kupcev; glede na leto 2019 jih je bilo 27 odstotkov več.

Vse več zanimanja za dela klasičnih umetnic

Sogovornica, ki je kar dvajset let delala v kulturnih institucijah in muzejih v Kremsu, na Dunaju in v Frankfurtu, poudari, da se je med epidemijo vlagalo predvsem v zanesljiva dela in da so za kupce vse zanimivejša dela žensk, ki jim je bilo v času renesanse, baroka pa vse do začetka 19. stoletja umetniško udejstvovanje prepovedano.

"Izredne ženske, predvsem zelo nadarjene hčere uspešnih umetnikov so se izobraževale v delavnicah in ateljejih svojih očetov. Dela umetnic, kot so Artemisia Gentileschi, Judith Leyster, Michaela Wautier in Elisabeth Vigee-Lebrun Sopri, so v dražbenih hišah dosegle zavidljive uspehe."

In prodaja katerega dela med epidemijo jo je najbolj presenetila?

"Posebno zanimiva je bila dražba risbe The Triumph of Alexandria italijanskega renesančnega umetnika Andrea Mantegna ob začetku epidemije. Nemški trgovec z umetninami jo je leta 2016 v majhni avkcijski hiši v Nemčiji, in sicer za manj kot tisoč evrov, kot kopijo risbe umetnika Mantegna. Pozneje so strokovnjaki potrdili, da je ta risba ena izmed dvajsetih lastnoročnih risb tega umetnika. Na dražbi pri Sotheby´s v New Yorku je bila prodana za 11,5 milijona dolarjev. Takšne zgodbe pomenijo motivacijo in opozarjajo na to, da so vedno znova mogoča odkritja."