Postavitev nosi naslov Ko smo postali tujci in povezuje odnos med ljudsko pripovedjo in okoljsko tematiko.

Ana Pečar, Ozka steza – posmrtno življenje sodobne civilizacije, 2024. Foto: Damjan Švarc
Ana Pečar, Ozka steza – posmrtno življenje sodobne civilizacije, 2024. Foto: Damjan Švarc

Razstava Ko smo postali tujci v osrednji mestni galeriji za sodobno umetnost v madžarske prestolnice predstavlja izbor šestih pozicij z razstave Oči v skali, postavljenih v nov kontekst, obe razstavi pa povezuje odnos med ljudsko pripovedjo in okoljsko tematiko. Razstava vključuje dela Ane Čavić, Ines Doujak, Mile Panić, Ane Pečar, Dominike Trapp in Adama Ulberta. Razstavo odpirajo danes in bo na ogled do 6. julija.

Sorodna novica V hiši strahov: kaj nas o okoljski krizi sploh še lahko nauči umetnost?

Deveta izdaja trienala umetnost in okolje EKO, ki ga prireja Umetnostna galerija Maribor, je potekal pod naslovom Oči v skali, navdih za naslov pa je bila kustosu Juretu Kirbišu zgodba Ajdovske deklice, skalne formacije v Julijskih Alpah. Okoljska vprašanja je razstava odpirala skozi očišče ljudskega izročila, kot to počne tudi madžarska postavitev, ki pa se opira na z mitologijo, vezano na Blatno jezero, vir številnih prikazni, tudi likovnih podob. Ljudsko izročilo Blatno jezero povezuje z zgodbo enega zadnjih velikanov, ki so nekoč živeli na tem območju.

Z izginotjem velikanov je izginila tudi sila, ki je posredovala med človekovim in naravnim kraljestvom ter ohranjala njuno ravnovesje. Razhod je za seboj pustil vrzel, ki jo do danes občutimo kot odtujenost, ob kateri hrepenimo po vnovični povezanosti, ki pa je ne moremo doseči, so zapisale ob razstavi kuratorke Nikolett Eross, Anna Lujza Szasz in Fanni Toth.

Umetnice in umetnik v svojih delih premišljujejo o spremembah v odnosu med človekom in njegovim okoljem ter skozi različne metode prikazujejo, da je intimen spoj med naravo in človekom vendarle še mogoč.

Razstava v Budimpešti je nastala v sodelovanju med Umetnostno galerijo Maribor in Budapest Galeria kot nadaljevanje trienala, ki je v skladu z ekološkimi načeli proizvodnje hrane in kratke dobavne verige od njive do mize v nabor umetnikov vključil delo umetnic in umetnikov iz regije.

Ana Čavić: Izrezana poezija (Vrt izgubljenih stvari), 2020 – v teku. Foto: Damjan Švarc
Ana Čavić: Izrezana poezija (Vrt izgubljenih stvari), 2020 – v teku. Foto: Damjan Švarc

Pri izboru del za razstavo, ki je bila lani poleti postavljena v starem sanatoriju v središču Maribora, sta mu svetovala Dominika Trapp z Madžarske in Markus Waitschacher iz Avstrije. To sodelovanje je letos po navedbah UGM-ja obrodilo razstavo Utrujene palme v Mariboru, ki jo je kuriral Waitschacher, ter zdaj razstavo Ko smo postali tujci v Budimpešti, kjer Trapp sodeluje kot umetnica, kuratorka Flora Gado pa je bila vez med galerijama.