Pod naslovom Tkanje svetov: zbirke v dialogu na ogled postavljajo dela, ki so narejena iz naravnih materialov in so tako ne le vsebinski, ampak tudi produkcijski poskus zavzemanja za naravo.

Skupinska razstava, ki so jo kurirali Ivana Vaseva, Blagoja Varoshanec, Iva Dimovski, Vladimir Janchevski in Bojana Piškur, na ogled postavlja dokumentarne fotografije in instalacije, ki kritično obravnavajo izkoriščanje ter uničevanje narave.

Kot prva od dveh dopolnjujočih se razstav se postavitev posveča emancipaciji medijev in raziskuje odnos med kulturo in naravo, obenem pa kritično obravnava okoljske problematike v času kapitalocena, beremo ob razstavi.

Razstava je razdeljena v tri dele. Osrednji del z naslovom Pozabljeni svet predstavlja dela iz naravnih materialov, kot so zemlja, voda, odpadni les, volna, in živih stvari ter dela, ki se v svoji zasnovi nanašajo nanje. Kot del tradicije predstavljajo tudi niz keramičnih del.

Sklop Podoben svet vključuje instalacije, ki jih je tematsko ali vizualno navdihnil odnos do narave, avtorji pa so uporabili vire iz lokalnega okolja ali proizvodnje. Tema sklopa Svet v nastajanju pa je vrnitev k odnosu do narave, predstavlja pa naivno umetnost in dela, ki kritično obravnavajo industrializacijo ter njen odnos do narave.

Razstava predstavlja dela 87 avtorjev, večinoma iz Severne Makedonije in držav nekdanje Jugoslavije, predvsem s polja naivne umetnosti. Dopolnjujejo jih dela umetnikov iz Brazilije, Poljske, Bolivije, Sudana in Urugvaja med drugim. Z avtorji iz različnih delov sveta razstava odpira prostor za pogled, ki se razlikuje od zahodnocentričnega in nudi izhodišče za razumevanje lokalnih umetniških tradicij, so zapisali v MSUM-u.

Večina del je nastala okoli sredine 20. stoletja, v ospredje pa postavljajo neskončno uživanje v blagodatih narave.

Postavitev je tudi opozorilo, da je antropocentrična prevlada nad naravo pod vplivom kapitalističnih apetitov naravne danosti izkoristila skoraj do skrajnosti. Neupoštevanje medsebojne povezanosti človeškega in več-kot-človeškega, kulture in narave je po njihovih navedbah privedlo do nenehnega uničevanja in izkoriščanja narave. "Antropocen ali kapitalocen, za katerega je značilen porazni vpliv človeštva na naravo, gnan od pretiranega hlepenja kapitalizma po rasti, je spremenil ekosisteme planeta in jih potisnil na rob propada," še beremo ob razstavi.

Razstava bo na ogled do 8. februarja prihodnje leto.