Slovenija je majhna država z nelikvidnim finančnim sistemom in hitro rastočim dolgom, vlada pa bi težave reševala le z višanjem davkov, ki samo večajo delež sive ekonomije, je v intervjuju za Finance poudaril Egon Zakrajšek, vodja skupine ekonomistov na oddelku za denarne zadeve v ameriški cenralni banki Fed. "Razmeroma malo je manevrskega prostora, gospodarska rast je zelo odvisna od izvoza v Nemčijo. Vlada se bo enkrat morala soočiti s tem in se začeti, kot vse države, vesti realno ter sprejeti korenite reforme," je posvaril Zakrajšek.

Ne preveč prizanesljiv je bil tudi do sindikatov, saj meni, da se ne zavedajo resnosti posledic neizvajanja korenitih reform. Po njegovih besedah imajo sindikati le en cilj in to je " popleniti vse, kar se da, danes". Časa ni več veliko in dlje, kot se odlaša, bolj bodo reforme boleče, pravi. Državi predlaga, naj se umakne iz vseh bank in proda vse svoje premoženje.
"V Sloveniji vlada pajdaški kapitalizem, s katerim se je nekdanja jugoslovanska politična elita obdržala na oblasti," meni Zakrajšek, ob čemer je izpostavil nesmiselnost dokapitalizacije NLB-ja, saj bi se ob trenutni konstelaciji sil v banki scenariji, ki smo jim že bili priča, v prihodnosti le ponavljali.

NLB bi se lahko prodalo, a ne ob takih pogojih
Zakrajšek zato državi svetuje, naj v celoti izstopi iz NLB-ja. Še prej bi ta moral najprej počistiti svoj portfelj, nato pa naj jo država proda na javni dražbi. "Razmere za prodajo trenutno sicer niso najboljše, a vseeno je na trgu ogromno kapitala, ki išče tudi bolj tvegane naložbe. Vendar pod takimi pogoji, kot so zdaj, NLB-ja ne bo kupil nihče."

Okrcal je tudi druge banke v Sloveniji, ki bi morale začeti realneje vrednotiti svoj portfelj nepremičnin, ki so jih vzele v zavarovanje od slovenskih gradbincev. V nasprotnem primeru se nam zna zgoditi japonski scenarij, kjer je bil položaj na začetku 90. let preteklega stoletja podoben. Po poku nepremičninskega balona so banke raje vztrajale pri starih vrednotenjih nepremičnin in posledično postale povsem plačilno nesposobne, Japonska pa zdaj že 20 let to plačuje s počasno rastjo in deflacijo.

Bonitetni temni oblaki
Zakrajšek je komentiral tudi slabše napovedi za Slovenijo, ki jih je v svoji oceni zapisala bonitetna hiša S & P. Pojasnil je, da je Slovenija zdaj na t. i. "negative watchu", kar pomeni, da se bonitetne hiše še odločajo, ali ji bodo znižale bonitetno oceno. Pri tem je izpostavil tudi verjetnost, da bodo največje bonitetne hiše poenotile svoje ocene, kar pa ni najboljša novica za Slovenijo, saj napovedi niso najboljše. "Posojila bodo za banke dražja, če pa, recimo, zaškripa še v svetu in v Nemčiji ter se zmanjša uvoz, potem lahko hitro doživimo scenarij snežene kepe, čemur se moramo izogniti," je dejal Zakrajšek.

Male države nosijo največ tveganja
Po njegovem mnenju so najbolj kritične države v EU-ju majhne države, kot so Portugalska, Grčija in Slovenija, za katere je najverjetneje, da se zlomijo. Take države namreč ne bodo mogle odplačati svojih dolgov, zato je po Zakrajškovih besedah najbolje, da storijo tako kot Argentina in razglasijo bankrot, kar bi evropski sistem lahko preživel. Drugače pa je pri Španiji, ki je prevelika, da bi zapadla v tovrstno krizo.
"Če se res zgodi katastrofalna kriza, se bo pač treba odločiti, koga poriniti čez palubo v morje, kje pa se naredi črta. Španija po mojem mnenju je ta meja." Vendar za zdaj Španija še uživa relativno zaupanje trgov, a se mora resno lotiti zastavljenih reformnih ukrepov, je še dodal.