To je odobril ameriški predsednik Donald Trump, medtem ko pristojni organi iščejo trajnejšo rešitev za carinjenje.

Dogovor so sklenili po tem, ko je evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström po dvodnevnih pogovorih v Washingtonu z ameriškim ministrom za trgovino Wilburjem Rossom in trgovinskim predstavnikom Robertom Lighthizerjem sporočila, da je optimistična glede uvrstitve Evrope na seznam za izjeme.

Dodatne carine naj bi začele veljati v petek, razen za omenjeno sedmerico.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je pred objavo seznama sicer posvaril pred negativnim vplivom ameriškega protekcionizma na ves svet in pozval k ubranitvi multilateralizma in k vsestranski rešitvi za vprašanje presežnih zmogljivosti.

Posledice carin bi čutila tudi Slovenija
V primeru, da se Washington ne bi odločil, da na seznam izjem uvrsti EU, bi posledice, jasno, občutila tudi Slovenija.
"Dejstvo je, da si EU in Slovenija ne želita protekcionističnih omejitev, še manj trgovinske vojne, zato se zavzemam za nadaljevanje dialoga z ZDA, da preprečimo takšne enostranske poteze ZDA in da se v duhu sodelovanja izognemo trgovinski vojni, ki bi zagotovo škodila tudi interesom Slovenije, še posebej v jeklarski industriji," je pred vrhom EU-ja v Bruslju povedal premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle.

Carine bi po njegovi oceni "precej prizadele našo industrijo", saj gre na področju jeklarske industrije in izvoza aluminija za več kot 60 milijonov evrov izvoza letno.