V letu 2007 naj bi se evro v primerjavi z dolarjem še naprej krepil. Po mnenju nekaterih ekonomistov naj bi prebil rekordno mejo 1,36 dolarja in dosegel celo tečaj 1,40 dolarja za en evro.

Dolarju ne gre dobro
Pod drobnogledom analitikov bosta zlasti politika zviševanja evrskih obrestnih mer in počasnejša rast ameriškega gospodarstva. Pri gibanju tečajev ne smemo zanemariti niti psihološkega vpliva. Na drugi strani oceana namreč opozarjajo na konec veselice na nepremičninskem trgu, ki bo brez dvoma upočasnila gospodarsko rast. Po drugi strani pa se vodilna obrestna mera na evrskem območju povečuje in približuje ameriški, zato bo kapital začel bežati iz Washingtona v Frankfurt in krepil evro.

Da razmere v ZDA niso rožnate, opozarja tudi velika luknja v tamkajšnji plačilni bilanci. Nekdanji vodja Federal Reservea Alan Greenspan je opozoril, da bo dolar pri tleh ostal vsaj še nekaj let. Zaradi tega je veliko članic naftnega kartela Opec napovedalo, da bodo svoje devizne rezerve preoblikovale iz dolarskih v evrske ali v jene.

Javnost vse manj naklonjena evru
V evrolandiji, kamor bo čez nekaj dni vstopila Slovenija, se med in mleko že dolgo ne cedita več. Zdi se, da imajo finančniki v Frankfurtu te dni največ težav z javnostjo, ki uvedbe evra v starih članicah ni sprejela najbolje. Pet let po uvedbi evra je podpora novi valuti najmanjša do zdaj. Da skupna evropska valuta predstavlja prednost, meni že manj kot polovica vprašanih v javnomnenjski raziskavi, ki jo je naročila Evropska komisija. Ob uvedbi je bilo podpornikov evra skoraj dve tretjini. Največje kritike evra najdemo v Italiji, Grčiji in na Nizozemskem, kjer evro podpira manj kot 40 odstotkov ljudi. Vzrok? Podražitve.

R. S./RTV SLO