Timothy Geithner je na zasedanju skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav (G-7) v Rimu dejal, da je potrebno odločno reševanje krize na več ravneh, in predstavil štiri skupine ukrepov, ki jih mora izvesti mednarodna skupnost pri reševanju svetovne finančne in gospodarske krize. Vlade in centralne banke že ukrepajo in podpirajo gospodarsko rast. "Ti ukrepi morajo biti učinkoviti in trajati, dokler si gospodarstva zadosti ne opomorejo," je poudaril.

Pozivi k reformi mednarodnega finančnega sistema
Vlade je pozval k stabilizaciji in h krepitvi finančnega sistema in oživiti kreditno dejavnost. "Čeprav mora biti natančna mešanica ukrepov prikrojena položaju vsake posamezne države. Čeprav so naši finančni sistemi različni, obstaja skupno spoznanje, da je potrebno več kapitala in vladnega financiranja za pomoč pri oživitvi kreditnih trgov," je poudaril. Hkrati se je zavzel za celovito reformo finančnega sistema, tako da "se nam nikoli več ne bo treba spoprijeti s tako resno krizo". Za reformo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so se zavzeli tudi finančni ministri iz Japonske, Nemčije, Francije, Italije, Kanade in Velike Britanije. "Strinjali smo se, da je reforma IMF-a, obogatena z dodatnimi ukrepi, ključna za učinkovit in prilagodljiv odziv na trenutno krizo," so zapisali v skupni izjavi.

Geithner je poudaril, da najbolj prizadete države potrebujejo pomoč mednarodnih in regionalnih institucij in da morajo države vztrajati pri trajnostnem razvoju, odprti trgovini in naložbah. Dejal je še, da ima kriza res korenine v velikih gospodarstvih, iz katerih pa se je razširila tudi v razvijajoča se gospodarstva. Dvodnevno zasedanje v Rimu je bilo tudi priprava na aprilsko srečanje skupine G-20, v kateri so tudi razvijajoča se gospodarstva, kot sta Indija in Kitajska, v Londonu.

Opozarjanje pred protekcionizmom
Ravno na (ne)izpolnjevanje odprte trgovine sta opozarjali predvsem Nemčija in Velika Britanija, ki sta med protekcionističnimi ukrepi izpostavili klavzulo "kupuj ameriško" v od kongresa le nekaj ur predtem odobrenem 787 milijard dolarjev vrednem svežnju pomoči za reševanje ameriškega gospodarstva ter francosko in italijansko pomoč domači avtomobilski industriji, poroča Radio Slovenija. Omenjene države sicer zanikajo, da gre za klasičen protekcionizem, pred katerim je posvaril tudi prvi mož Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn, ki je dejal, da se lahko protekcionizem še vedno "prikrade skozi zadnja vrata, še posebej v finančnem sektorju".

T. V.