Rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) se bo po napovedih Evropske komisije v drugi polovici letošnjega leta okrepila, a ostala zmerna. Izvozno povpraševanje bo ostalo razmeroma šibko, rast naložb pa omejena, predvsem zaradi gradbeništva. Tako pričakujejo, da bo rast slovenskega gospodarstva letos znašala 1,4 odstotka, potem ko so še maja napovedovali 2,3-odstotno rast.

Sorodna novica Gospodarska rast se je v tretjem trimesečju okrepila in na medletni ravni znaša 1,4 odstotka

Prihodnje leto bo medtem po napovedih komisije rast slovenskega BDP-ja znašala 2,5 odstotka, kar je le 0,1 odstotne točke manj, kot so v Bruslju napovedovali v spomladanski napovedi. Leta 2026 naj bi se okrepila na 2,6 odstotka. Pričakujejo, da se bo zasebna poraba v prihodnjih dveh letih močno povečala, k čemur bo prispevala predvsem rast zaposlenosti in realnih plač.

Prav tako se bodo povečale naložbe, in sicer zaradi ukrepov, financiranih iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, pa tudi kohezijske politike. Med drugim se bodo zaradi boljših finančnih pogojev in večjega izvoznega povpraševanja povečale naložbe v stroje in opremo. Večje naložbe in poraba bodo prispevale tudi k okrepitvi uvoza.

Napoved inflacije za prihodnje leto višja, javni dolg se postopno znižuje

Napoved inflacije, ki je lani v povprečju znašala 7,2 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo za letos znižala z 2,8 na 2,1 odstotka, za prihodnje leto pa zvišala z 2,4 na 3,2 odstotka. Leta 2026 naj bi se inflacija znova znižala na 2,1 odstotka.

V Bruslju pričakujejo, da se bo v Sloveniji letos in prihodnje leto nadaljevala konsolidacija javnih financ. Slovenski javnofinančni primanjkljaj se bo letos znižal na 2,4 odstotka BDP-ja, predvsem zaradi začasnega zvišanja davkov, namenjenega financiranju popoplavne obnove.

Prihodnje leto pa se bo po napovedih Bruslja javnofinančni primanjkljaj znižal na 2,1 odstotka BDP-ja, in sicer zaradi prispevkov za dolgotrajno oskrbo in višjih prihodkov od izpustov ogljikovega dioksida. Leta 2026 bo primanjkljaj ostal pri 2,1 odstotka. Javni dolg pa se bo med letoma 2023, ko je znašal 68,4 odstotka BDP-ja, postopoma zmanjševal do 63,1 odstotka BDP-ja leta 2026.

Rast BDP-ja Evropske unije bo po napovedih letos pod enim odstotkom

Sorodna novica Evroobmočje v tretjem četrtletju z 0,4-odstotno gospodarsko rastjo, celoten EU pa z 0,3-odstotno

Evropska komisija je objavila tudi napoved gospodarske rasti za EU in evrsko območje. "Potem ko se je gospodarstvo EU-ja v prvem četrtletju vrnilo k rasti, je bila rast v drugem in tretjem četrtletju stabilna, a zadržana. Rast BDP-ja bo letos znašala 0,9 odstotka, prihodnje leto se bo povzpela na 1,5, v letu 2026 pa na 1,8 odstotka," je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Maja so sicer pri Evropski komisiji za letos napovedali 1,0-odstotno rast bruto domačega BDP-ja Evropske unije, za leto 2025 pa 1,6-odstotno.

BDP evrskega območja pa se bo po napovedih Evropske komisije v letu 2024 povečal za 0,8 odstotka, kolikor so napovedali že pred pol leta. Za leto 2025 napovedujejo 1,3-odstotno rast BDP-ja, potem ko so maja 1,4-odstotno. Leta 2026 naj bi znašala 1,6 odstotka, so napovedali na komisiji.

Napoved zaradi vojaških konfliktov spremlja visoka negotovost

Komisija ob tem tako kot za Slovenijo napoveduje nadaljnje umirjanje inflacije tudi na območju celotnega EU-ja. V EU-ju naj bi letos tako znašala 2,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot so napovedali nazadnje. Za prihodnje leto pa napovedujejo 2,4-odstotno inflacijo, potem ko so pred tremi meseci 2,2-odstotno. V l. 2026 naj bi padla na 2,0 odstotka.

V evrskem območju bo medtem rast cen življenjskih potrebščin letos znašala 2,4 odstotka, napovedujejo v Bruslju. Februarja so napovedali 2,5-odstotno inflacijo. Za prihodnje leto so napoved inflacije ohranili pri 2,1 odstotka, leta 2026 pa naj bi znašala 1,9 odstotka.
Po Gentilonijevih besedah bo inflacija v evrskem območju ciljno vrednost dveh odstotkov dosegla proti koncu leta 2025.

Evropski komisar je ob tem opozoril, da objavljeno napoved spremlja visoka negotovost. Povezana je predvsem z vojnama v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, je povedal. Obnovo rasti pa bi lahko dodatno otežile tudi zamude pri izvajanju evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost ter večji vpliv konsolidacije javnih financ, kot se pričakuje.