Pregledala je napredek Slovenije pri izvajanju posebnega dokumenta, imenovanega Akt za mala podjetja, namenjenega podpori srednje velikim in malim podjetjem.

Akt vsebuje sklop ukrepov, ki temeljijo na desetih načelih, od odzivne uprave od internacionalizacije.

V pregledu za leto 2014 Evropska komisija poudarja, da je uspešnost naše države pri izvajanju večine področij "na splošno uravnovešena in da dosega rezultate, ki so enaki povprečju Evropske unije".

Slovenija pozitivno izstopa na področju okolja, negativno pa pri odzivni upravi ter dostopu do financiranja.

V poročilu, katerega namen je izboljšati razumevanje smernic in nacionalnih politik, ki vplivajo na srednje velika in mala podjetja, Komisija ugotavlja, da se slovenski profil skozi čas ni kaj veliko spreminjal. Edina opaznejša sprememba je izrazito poslabšanje dostopa do financiranja med letoma 2008 in 2013.

V tem času se je število omenjenih tipov podjetij v Sloveniji povečalo za osem odstotkov, a se je hkrati znižala njihova dodana vrednost, pa tudi zaposlenost. V zadnjih letih so ukinila kar 41.000 delovnih mest, kar je za devet odstotkov manj kot leta 2008.

Nestanovitna politika škodovala
Slovenija je bila med prvimi državami, ki so sprejele zelo ambiciozno nacionalno strategijo za izvajanje Akta, še posebej pa se je posvetila odzivnejši upravi, so poudarili v Bruslju. "Vendar pa sta nestanovitno politično in gospodarsko ozadje ter neustrezno usklajevanje med različnimi ministrstvi, ki oblikujejo politiko na področju delovanja malih in srednjih podjetij, preprečila boljše usmerjanje načrtov za izvajanje akta," sporoča Komisija.

Poleg boljšega usklajevanja politike in sistematičnejšega izvajanja načela "Najprej pomisli na male" so pri nas potrebna še večja prizadevanja, da bi pomagali slovenskim malim in srednjim podjetjem pri izboljšanju dostopa do financiranja, kar za večino podjetij pomeni največjo težavo, opažajo v Bruslju.

"Manj optimistične" napovedi
Tudi napovedi splošnih gospodarskih trendov za obdobje 2013-2015 so manj optimistične: letos so boljši kot za prejšnja leta, a trend se ne bo nadaljeval. Število malih in srednjih podjetij se bo po napovedi v tem obdobju zmanjšalo za dodatnih 4.000, 16.000 manj pa naj bi bilo zaposlenih. Kljub temu naj bi ta sektor svojo dodano vrednost zvišal za odstotek, končujejo v Bruslju.

V Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da poročilo izkrivlja sliko realnega stanja v malem gospodarstvu.

Hribar Milič: Vse dajo v isti koš
Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič trenutno gostuje v Neaplju, kjer poteka skupščina malih in srednjih podjetij. Ob njenem robu je ocenil, da podatki EK-ja napačno združujejo oba sektorja, mala in srednja podjetja. Slovenska podjetja, ki imajo 50 zaposlenih, pogoje poslovanja doživljajo povsem drugače kot tista z desetimi zaposlenimi, je zatrdil.

Na podlagi poročila EK-ja bi lahko sklepali, da je stanje dobro, da do zdaj sprejeti ukrepi zadostujejo, kar pa ne drži, je nadaljeval. Poročilo bi lahko po njegovem mnenju zavedlo obstoječo vlado, ki bi zato prihodnost napačno načrtovala, meni Hribar Milič.

Majhna podjetja po njegovem mnenju potrebujejo tiste ukrepe, ki jim bodo naposled dali stranke oziroma trg, to pa so spodbujanje internacionalizacije, združevanje in povezovanje podjetij ter izboljšanje slovenskega vlagateljskega okolja.

"Potrebujemo oceno, koliko je malega gospodarstva, in za njih oblikovane ciljne ukrepe," je poudaril. Ukrepi, ki ciljajo hkrati na mikro podjetja ter podjetja s 100 zaposlenimi, ne bodo dali pravega učinka, je prepričan.