Dokapitalizacija Pirauesa je del t. i. tretjega programa pomoči. Po mesecih pogajanj je namreč Grčija julija z mednarodnimi posojilodajalci dosegla dogovor o programu, vrednem 86 milijard evrov. Od skupnega zneska naj bi skoraj tretjino oziroma 25 milijard evrov namenili ravno bančnemu sektorju.

"Krepitev stabilnosti bančnega sektorja je bil eden glavnih ciljev tretjega programa pomoči Grčiji," je v sporočilu za javnost zapisal direktor ESM-ja Klaus Regling. Po njegovih besedah bodo bolj zdrave banke lahko začele posojati podjetjem in s tem pomagale pri okrevanju gospodarstva.

Najprej zasebni kapital, nato pomoč ESM-ja
Največje štiri grške banke naj bi prejele 10 milijard evrov za dokapitalizacijo, v skladu z dogovorom pa so se prejšnji teden morale okrepiti z zasebnim kapitalom, da so lahko zaprosile za sredstva ESM-ja.

Dve banki, Eurobank in Alpha Bank, sta zbrali dovolj zasebnih sredstev, da pomoči evropskega mehanizma sploh ne potrebujeta več, tega pa ni mogoče reči za Piraeus Bank in NBG. V bližnji prihodnosti naj bi ESM sporočil tudi, kako bo z nadaljnjim reševanjem NBG-ja.

Konec oktobra je Evropska centralna banka objavila izsledke pregleda štirih glavnih grških bank, ki ga je izvedla v skladu z dogovorom o novem posojilu Grčiji. Alpha Bank, Eurobank, NBG in Piraeus Bank bi ob neugodnem gospodarskem scenariju izkazovale 14,4 milijarde evrov kapitalskega primanjkljaja.