Na vprašanje, zakaj bruseljski načrt grškega varčevanja ne deluje, je vodja oddelka upravljanja skladov ALTA Peter Jenčič odgovoril: "Ker predpisuje ukrepe varčevanja tam, kjer je težko še kaj prihraniti. Zaradi varčevanja pa se še dodatno zmanjša sposobnost gospodarstva za plačevanje obresti. Torej je Grčija ujeta v spiralo, čeprav ima eno najnižjih obrestnih mer (pri bilateralnih dogovorih trenutno zgolj okoli 0,7 %, pri EFSF-ju pod dvema odstotkoma), in potrebuje trajnejšo rešitev, ki bi vključevala znižanje dolga, zmanjšanje standarda in še naprej ugodne razmere na dolžniških trgih."

Možnosti za izhod iz grške slepe ulice so vseeno po Jenčičevih besedah še vedno številne, saj vlagatelji po svetu ta hip močno stavijo na rešitev v zadnjem trenutku. Veliko je govora o prizadevanjih Angele Merkel, optimistični pa so tudi glede izida grškega referenduma o reformah. Referendum, ki bi podprl reforme, bi Grčijo umaknil z naslovnic medijev, to pa bi bilo za stabiliziranje razmer zelo dobro, je o negativnih učinkih medijske histerije povedal sogovornik.

Thomas Mayer iz CEPS-a meni, da bi bila grški bankrot in izhod iz evra, ki bi mu sledil ponovni vstop v evroobmočje, najboljša možnost za grško gospodarstvo in prebivalstvo, saj bi na takšen način glavnino škode nosili tuji upniki. "Teoretično da, to je najboljši scenarij, pod predpostavko, da je prilagoditev standarda zaradi uvedbe drahme kratkoročnega daha. Vendar se v Grčiji zdaj ustvarjajo idealni pogoji za politični ekstremizem, pospešeno slabšanje demografske slike z izseljevanjem in posledično povečano rigidnost pri pripravljenosti na reformo pokojninskega sistema," je idejo komentiral Jenčič.

Evro je politični projekt, ne ekonomski
Jenčič poudarja, da je Grčija danes predvsem zaradi posredovanja ECB-ja občutno manjša težava za evroobmočje, kot je bila še leta 2012, ko je bila veliko bolj vpeta v mednarodne finančne tokove. Glavna težava, ki jo Grčija danes predstavlja za bruseljske birokrate, tako Jenčič, je torej politični precedens: "Z morebitnim izstopom iz evroobmočja bi ustvarila precedens za vse druge države, hkrati pa bi se lahko povečal pritisk na druge šibkejše države evroobmočja (Portugalska je prva kandidatka, sledita pa še Španija in Italija). V primeru popuščanja Grčiji pa bi sledil silovit porast popularnosti strank s podobnim programom, kot je Sirizin, kar bi močno otežilo reševanje prezadolženih držav."

Grški dolg na slovenska ramena?
Izjave nekaterih politikov pred leti, da bo Slovenija s posojili Grčiji celo zaslužila, Jenčič označuje za popolnoma neresne, o poldrugi milijardi poroštev pa dodaja: "Te milijarde več ni, seveda pa je logično vprašanje treba nasloviti na politika, kaj je mislil, ko je tako poroštvo odobril in hkrati zahteval zategovanje pasu doma."

Ob morebitnem padcu grškega bremena na slovenska ramena postanejo slovenske obveznice samodejno bolj tvegane, kar preprosto povedano pomeni, da se nam strošek zadolževanje poviša, pojasnjuje Jenčič in ob tem izpostavlja pozitiven vidik, da se trenutno Slovenija v nobenem kontekstu ne omenja kot šibka ali tvegana država, kar pomeni, da na nas ne bo kakšnega posebnega pritiska tržnih udeležencev. Poslabšanje gospodarskega stanja pa bi lahko hitro obrnilo gibanja in pritegnilo pozornost nekaterih agresivnejših vlagateljev, še opozarja.

Posledice morebitne uvedbe drahme
Če Grčija zapusti evro in znova uvede drahmo, bi se prebivalstvu nemudoma močno zmanjšal standard. "Ni dvoma, da bi drahma proti evru takoj močno izgubila vrednost. Grške banke bi imele tako velike odpise, da bi njihov kapital postal negativen, kar bi verjetno privedlo do nacionalizacije bank," je pojasnil Jenčič, ki dodaja, da bi lahko del izpada dohodka kompenzirali z naložbami na tujem, premožnejše bi tako reševale njihove nepremičninske naložbe v tujini, srednji sloj pa evrski depoziti, ki jim jih je pred uvedbo omejitev pretoka kapitala uspelo spraviti čez mejo.

Močna devalvacija valute pa nima samo slabih strani, saj bi ob šibkem tečaju domače valute morali izvozni sektorji izboljšati konkurenčnost. A je grška težava to, da njihov izvoz pretežno sestavljajo naftni derivati in nekateri nedokončani proizvodi, ki imajo nižjo dodano vrednost, našteva Jenčič in izpostavlja turizem: "Turizem bi lahko predstavljal pomembno oporo gospodarstvu, vendar osebno ne pričakujem, da bi se cene prilagodile do te mere kot cene pri domačih sektorjih."

Evro brez Grčije na dolgi rok močnejši?
Ob morebitnem grškem izstopu iz evroobmočja bi sledil močan intervencionizem ECB-ja, ki bi poskušal stabilizirati tečaj. Okrepile bi se valute, ki so dojete kot varen pristan (švicarski frank in ameriški dolar), pojasnjuje Jenčič in dodaja: "Po eni teoriji bi se evro na daljši rok zaradi izstopa Grčije moral okrepiti, saj bi bilo valutno območje "očiščeno" šibkejše predstavnice."

Nedavni rahel padec evra, ki se je hitro stabiliziral, sogovornik pripisuje upanju med vlagatelji, da bomo priča dogovoru "pet pred dvanajsto". Opaziti je tudi sorazmerno miren odziv vlagateljev na trgih glede na to, da ima grška desetletna obveznica trenutno 15-odstotno donosnost, kar je po mnenju Jenčiča malo, saj je po nekaterih ocenah izstop Grčije iz evroobmočja le še vprašanje časa.

Naval na grške banke
Grške ukrepe, od omejevanja dvigovanja gotovine na bankomatih do zaprtja bank in borze, je Jenčič označil za popolnoma normalne v takšni situaciji: "ECB, ki je do zdaj prek grške centralne banke zagotavljal nujno likvidnost (ELA – emergency liquidity assistance), s katero so banke kompenzirale odlive depozitov, je zamrznil višino na petkovi ravni (90 mrd. EUR oz. skoraj pol BDP-ja), kar je težava v primeru nadaljevanja odlivov depozitov. Ob morebitnem izstopu Grčije iz evroobmočja bi izgube utrpel ECB, zaradi česar so številni ocenjevali, da je potencialna izguba za ECB prevelika in da je dogovor najverjetnejši. Grčija je uvedla tudi capital controls, kar pomeni omejitev pretoka kapitala prek meja in prek bančnih nakazil v tujino, kar je "običajna" poteza v razmerah navala na banke (bank run). Šibek položaj bančnega sektorja v primeru nadaljevanja trenutnega stanja (beg depozitov in zamrznjena ELA) pomeni, da bi banke postale plačilno nesposobne, kar pomeni nacionalizacijo."

Turistična sezona
Jenčič je še povedal, da za turiste ni nobenih omejitev pri dvigovanju gotovine, a tu nastopi praktična težava, da so številni bankomati preprosto prazni. Dopustnikom bi to lahko povzročilo marsikatero nevšečnost, večjega vpliva pa ne bi smelo imeti, če bi razmere v Grčiji ostale v okviru normalnega, je še dodal.

Cene nafte?
Na vprašanje glede namigov o vplivih grške krize na cene nafte, ki se pojavljajo, je povedal, da cene primarno poganjata povpraševanje in ponudba, sekundarno pa geopolitično tveganje. Sogovornik tako ne vidi nobene povezave med cenami nafte in grško krizo, je pa omenil, da je mogoč sentimentalen vpliv zaradi močnejšega dolarja.