Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja tako ostaja pri 4,50 odstotka in s tem najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, pa se ni premaknila s štirih odstotkov in s tem z najvišje ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.

Obrata v denarni politiki po mnenju analitikov ni pričakovati pred junijem.

Svet ECB-ja tudi ni spreminjal svoje napovedi glede nadaljnjih odločitev. Na podlagi sedanje ocene svet še naprej meni, da so osrednje obrestne mere določene na ravni, na kateri bodo, če jih bodo ohranjali dovolj dolgo, znatno prispevale k cilju čimprejšnje vrnitve k srednjeročnemu cilju dvoodstotne letne inflacije. Svet ECB-ja tudi ostaja pri navedbi, da bo s svojimi prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo obrestne mere na dovolj restriktivni ravni določene tako dolgo, kot bo treba.

O ustrezni ravni in trajanju trenutne omejevalne denarne politike se bodo v svetu še naprej odločali na podlagi vsakokratnih podatkov. Tako bodo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih napovedi, v katerih bodo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost prenosa denarne politike v finančni sistem in gospodarstvo.

ECB je objavil tudi najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti. Oboje je za tekoče leto popravil navzdol.

Če je decembra lani za 2024 napovedoval povprečno letno inflacijo 2,7 odstotka, v 2025 in 2026 pa 2,1 in 1,9 odstotka, je zdaj napoved za letos popravil na 2,3 odstotka, za prihodnji dve leti pa na 2,0 in 1,9 odstotka.

Tudi napovedi inflacije brez energentov in hrane, torej osnovne inflacije, so bile popravljene navzdol in znašajo povprečno 2,6 odstotka za letos, 2,1 odstotka za 2025 in 2,0 odstotka za 2026. Čeprav se je večina meril osnovne inflacije v nadaljevanju znižala, ostajajo domači cenovni pritiski močni, kar je deloma posledica visoke rasti plač, pravijo v svetu.

Gospodarska rast naj bi medtem namesto 0,8 odstotka letos dosegla 0,6 odstotka. V prihodnjih dveh letih naj bi nato pospešila na 1,5 oz. 1,6 odstotka, najprej ob pomoči zasebne porabe, pozneje pa naj bi okrevale tudi investicije. Napoved za prihodnji dve leti sicer ostaja bolj ali manj enaka kot decembra.

Ob takšnih pričakovanih gibanjih in ob precejšnji negotovosti, med drugim zaradi geopolitičnih napetosti v svetu, prvih rezov v obrestne mere po trenutnih napovedih trgov ni pričakovati pred junijem, svet ECB-ja pa bo po ocenah tudi v morebitnem rahljanju denarne politike zelo previden. Najverjetneje bo pri svojih odločitvah vsaj nekoliko pogledoval tudi k ravnanju ameriške centralne banke Federal Reserve.