V sporočilu je Fed zapisal, da je ukrep posledica slabitve gospodarskih možnosti in naraščajočih tveganj za upočasnitev rasti. Analitiki pa menijo, da je to znak panike, saj so prve napovedi, da bo Odbor za odprti trg (FOMC), ki naj bi se sestal šele konec meseca, obrestno mero znižal za največ pol odstotne točke.

Bo pomagal stimulacijski paket?
V luči boja proti recesiji Washington sprejema tudi stimulacijski paket v obliki davčnih vračil posameznikom in podjetjem za poslovne naložbe. Kljub napovedim paketa svetovnih borz ni umirilo in še naprej vlada strah pred možnostjo izbruha recesije v ZDA zaradi zastoja na nepremičninskem trgu, ki je povzročil kreditno stisko in vse druge težave.

Američani bodo tako po načrtu dobili od države nazaj nekaj denarja. O fiskalni stimulaciji so najprej začeli govoriti demokrati, vendar pa Bela hiša ni kazala navdušenja, nato so se demokrati odločili, da bodo kljub temu sprejeli predlog zakona, in to brez republikancev. Te je potem zajel strah, da se jim bo pasivnost maščevala na voliščih 4. novembra, in so pristopili k igri.

Demokrati bi radi dodali še nekaj več bonov za prehrano revežev in davčna vračila tudi tistim, ki plačujejo le v zvezno pokojninsko in zdravstveno blagajno, niso pa navdušeni nad davčnimi olajšavami za podjetja. Vendar pa sta, kot je že v nedeljo dejal demokratski senator Charles Schumer iz New Yorka, obe strani pripravljeni na kompromis.

Kranjca skrbi kriza na kapitalskih trgih
Guverner Banke Slovenije in član sveta Evropske centralne banke (ECB) Marko Kranjec pa je danes izrazil zaskrbljenost zaradi padca tečajev na svetovnih kapitalskih trgih. "Zelo smo zaskrbljeni. ECB se bo posvetila razvoju dogodkov na kapitalskih trgih," je dejal Kranjec. Govoril je še pred sprejetim ukrepom Feda, član upravnega odbora evropske centralne banke (ECB) Jürgen Stark pa poteze Feda ni želel komentirati, ker se želi o tem najprej posvetovati s svojimi sodelavci.

Kanada se je že odzvala
Potem ko je ameriška centralna banka objavila ukrep, je kanadska centralna banka ključno obrestno mero znižala za 0,25 odstotne točke, na 4 odstotke. "Banka se je odločila, da obresti zniža, verjetno pa bodo v bližji prihodnosti potrebni tudi drugi monetarni ukrepi, s katerimi bosta agregatna ponudba in povpraševanje še naprej uravnotežena in da bo inflacija na srednji rok ostala na napovedani ravni," je banka zapisala v svojem sporočilu.

Za krizo kriv nepremičninski trg v ZDA
Študija analitske družbe Deloitte o globalnih gospodarskih napovedih za letos pa kaže, da je svetovno gospodarstvo trenutno na prehodu med dvema obdobjema gospodarske rasti. Sam prehod pa naj bi bil posledica upadanja cen na ameriškem nepremičninskem trgu.

Pomembno vlogo naj bi pri tem igrala Kitajska, iz katere se je v ZDA prelilo ogromno sredstev, saj je financiranje ameriškega zunanjetrgovinskega primanjkljaja Kitajski omogočilo poceni izvoz blaga in zaposlitev milijonov delavcev. Kljub temu je imel ogromen
tok kapitala s Kitajske v ZDA tudi nekatere nepričakovane učinke.

Študija pojasnjuje, da so se ameriški vlagatelji, v želji po doseganju višjih donosov v razmerah gospodarske rasti in nizkih obrestnih mer, usmerili k nepremičninam, ker so pričakovali, da bodo cene stanovanj še naprej rasle. To se je tudi zgodilo, a so z rastjo cen stanovanj rasla tudi pričakovanja, da se bodo cene še zvišale. Zato so ljudje začeli plačevati cene, ki niso odražale pričakovanega donosa od oddajanja stanovanj v najem, in so namesto tega plačevali cene, ki so odražale njihova pričakovanja, da bodo cene še naprej naraščale. Te špekulativno napihnjene cene pa so upadle leta 2007, kar je sprožilo globalne gospodarske procese z nepredvidljivim izidom.

M. R.