"Tisto, kar se bo dogajalo na konsolidaciji, se bo moralo dogajati na strani izdatkov v javnem sektorju," pravi finančni minister Uroš Čufer. Jeseni pričakuje pozitivno oceno Evropske komisije glede ukrepanja Slovenije. Od maja, ko je vlada v Bruselj poslala program stabilnosti, se je po njegovem mnenju zgodilo kar veliko stvari, večjih odstopanj od terminskega načrta pa ne vidi, je ob robu Strateškega foruma Bled danes dejal za medije.

Kmalu novela zakona o SDH-ju
Zaradi zahteve Evropske komisije po izvedbi stresnih testov in oceni kakovosti premoženja slovenskih bank se je zavleklo pri t. i. slabi banki, nekaj zamude pa je tudi pri pripravi novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH). "To smo pripravljali poleti in mislim, da jo bomo v kratkem tudi predstavili," je dejal.

Kakovost pred hitrostjo
Priprava novele zakona o SDH-ju se je zavlekla, ker se je pri tem odprlo bistveno več dilem, kot je Čufer pričakoval. "To je zakon, ki ga jemljem zelo resno, in želim, da kakovost prevlada pred hitrostjo in da ga res naredimo strokovnega, apolitičnega, morda celo malo naivnega," je dejal in izrazil željo, da bi presekali slabo prakso upravljanja državnih podjetij.

Ostala le še uvedba davka na nepremičnine
Rebalans državnega proračuna za letos je DZ že sprejel, prav tako je vlada julija dvignila DDV. "Ostaja nam še uvedba davka na nepremičnine. To se bo v teh dneh začelo znova dogajati, potem pa smo bolj ali manj prišli do položaja, ko je glavnina za letos predvidenih ukrepov tudi dejansko sprejeta," je dejal.

Konsolidacija na strani izdatkov
"Mislim, da smo potem prišli v položaj, ko bomo morali davčne zadeve stabilizirati, da ne bomo več smeli delati na strani davkov," je bil jasen Čufer. Meni, da gospodarstvo potrebuje stabilno poslovno okolje, česar nenehno spreminjanje davkov po njegovem ne zagotavlja. "Tisto, kar se bo dogajalo na konsolidaciji, se bomo moralo dogajati na strani izdatkov v javnem sektorju," je dodal.

Koliko je slabih terjatev v slovenskih bankah?
Jazbec pa je v izjavi za medije spomnil, da poskušajo zdaj ugotoviti, koliko je slabih terjatev v slovenskih bankah. Za deset bank, ki so v postopku ocenjevanja slabega premoženja in strestestov, bo ta podatek znan do konca novembra ali začetka decembra, za Novo Ljubljansko banko (NLB) pa Jazbec prve rezultate pričakuje oktobra, ko bodo začeli tudi prenose slabih terjatev iz NLB-ja na Družbo za upravljanje terjatev bank.

Število bank bo določil trg
O oceni glavnega ekonomista Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Erika Berglofa, da bo v Sloveniji na koncu obstalo štiri ali pet velikih bank, je Jazbec dejal, da bosta "število bank v Sloveniji določila trg in učinkovitost posameznih bančnih skupin in udeležencev na slovenskem bančnem prostoru".

Slaba banka bo po Jazbečevem mnenju zgolj prispevala k hitrejši rešitvi težav, povezanih s slabimi terjatvami v Sloveniji. "Ali bo rešila kreditni krč ali ne, pa je vprašanje, ki je bolj vezano na realni sektor, in vprašanje, ali podjetja danes za svoje dobre projekte dobijo kredite," je dejal.

Za dober projekt je še vedno denar
Meni, da podjetja za dobre projekte denar dobijo. "Kdor koli ima dober projekt v Sloveniji, danes dobi denar. Denarja je dovolj, res pa je, da najbolj kričijo tisti, ki denarja ne dobijo zaradi takšnih ali drugačnih problemov, ki so vezani na njihovo zadolženost ali na popolno netransparentnost projektov," je dejal.

Tudi Čufer se strinja, da je slaba banka nujen, ne pa tudi zadosten pogoj za oživitev gospodarstva. Po njegovem mnenju je treba zato banke očistiti slabih terjatev in jih dokapitalizirati v ustreznem znesku, da bodo lahko posojale denar. Po drugi strani pa je treba prezadolžena podjetja razdolžiti. Novela insolvenčnega zakona je že začela delovati, v zadnji fazi pa je tudi priprava zakona o sistemski razdolžitvi, je spomnil minister.

Marsikaterega smiselnega projekta se ne da sofinancirati
Ob tem je opozoril, da ima EU razmeroma ekspanzivno denarno politiko, obrestne mere so nizke, vendar Slovenija od te ekspanzivne denarne politike "v ničemer ne profitira". "Naše obrestne mere so visoke, količina denarja pa je omejena. Marsikaterega projekta, ki je pravzaprav smiseln, se ne da sofinancirati, in tukaj smo omejeni," je dejal.

Čufer se je dotaknil tudi ocene padca bruto domačega proizvoda v drugem letošnjem četrtletju - na letni ravni je bil 1,7-odstoten. Pričakuje, da bodo ukrepi učinkovali po dveh ali treh četrtletjih. "Če bi imeli zdaj visoko rast BDP-ja, niti ne bi mogli reči, da smo k temu kaj bistveno prispevali," je še dejal.