Evro nadaljuje padec in je dosegel 1,2234 dolarja, posledično je cena ameriške nafte v azijskem trgovanju za kratek čas padla pod 70 dolarjev, nato pa ponovno nekoliko pridobila. Tečaj evra je v trgovanju v Tokiu dosegel 1,2237 dolarja. V jutranjem trgovanju v Evropi je ponovno nekoliko pridobil, do 1,2311 dolarja, kar je še vedno pod petkovo zaključno vrednostjo, 1,2355 dolarja.

Juncker zaskrbljen nad padanjem vrednosti evra
Luksemburški premier in šef evroskupine Jean-Claude Juncker je pred srečanjem finančnih ministrov držav z evrom izrazil zaskrbljenost zaradi hitrega padanja vrednosti skupne valute, trenutna vrednost pa ga ne skrbi. Finski finančni minister Jyrki Katainen meni, da so si države evroobmočja z dogovorom o pomoči "kupile nekaj časa, da uredijo svoje javne finance". Dodal je, da je potrebno ob novih pravilih za pakt stabilnosti sprejeti še konkretne ukrepe za zmanjšanje primanjkljajev, ker trgi verjamejo le "dejanskim ukrepom". Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble naj bi na srečanju z evropskimi kolegi predlagal "bremzanje" primanjkljaja po nemškem vzoru.

Na vrednost evra vpliva nezaupanje v sprejete varčevalne ukrepe za reševanje javnofinančnih težav v članicah evroobmočja. Pojavlja se bojazen, da bo varčevanje vplivalo na gospodarsko rast v evrskem območju. V začetku meseca sta se Evropska unija in Mednarodni denarni sklad dogovorila o 750 milijard evrov vrednem paketu pomoči, ki naj bi preprečil, da bi se dolžniška kriza iz Grčije razširila na druge države evroobmočja.

Nestanoviten trg
Krepitev dolarja glede na evro je eden od razlogov za padanje cen nafte, menijo analitiki. Strateg pri avstralski banki Commonwealth Bank of Australia David Moore pravi, da bi lahko cene še padle, ker je trg v obdobju nestanovitnosti in negotovosti. Pritisk na trg ustvarja tudi visoka raven ameriških naftnih zalog, kar kaže na slabo povpraševanje v tej največji svetovni porabnici nafte. Cena nafte se je od 3. maja, ko je dosegla 87,15 dolarja, znižala za okoli 17 dolarjev oziroma za skoraj 20 odstotkov.