Odkar so leta 2005 uvedli reformo, se je povprečna upokojitvena starost zvišala za šest mesecev, na 60,7 leta starosti. Zaradi velikega števila starejšega prebivalstva je bila Finska primorana sprejeti reforme, ki bi razbremenile državni pokojninski sistem.

Stari sistem je upokojitev določal pri 65 letih, reforma pa delavcem ponuja možnost upokojitve pri starosti med 63 in 68 letom, pri čemer zgodnejša upokojitev prinaša nižjo pokojnino. Na Finskem zdaj stopnja zaposlenosti med 55 in 64 letom znaša več kot 50 odstotkov, s čimer ta skandinavska država povprečje EU-ja prekaša za 10 odstotnih točk.

Reforma sprva povzročila odpor
Sprva je reforma v javnosti doživela odpor, vendar se je s časom odnos ljudi spremenil. Tudi združenje finskih sindikatov ocenjuje, da je bila reforma dobro sprejeta. K temu so prispevale tudi določene dodatne ugodnosti, kot so prožnejši delovni čas in boljše delovne razmere za starejše delavce.

S podobno težavo, prevelike obremenitve pokojninskega sistema, se zaradi povečevanja starejšega prebivalstva spopada večina gospodarsko razvitih držav, vključno s Slovenijo. Prav tako je v teh državah prisoten določen odpor do pokojninskih reform, za katere strokovnjaki opozarjajo, da so nujne.

Slovenija kmalu starka Evrope
Študija Svetovne banke je pokazala, da bo imela Slovenija do 2025 eno najstarejših prebivalstev na svetu. Po ugotovitvah SB-ja bo to posledica nizke rodnosti in dolge življenjske dobe, ki bosta Vzhodno in Srednjo Evropo s Slovenijo na čelu uvrstili med regije z najstarejšim prebivalstvom na svetu.

Vlade bodo tako prisiljene vse več vlagati v socialno in zdravstveno varnost starejših, kar bo v kombinaciji z relativno krhkim postkomunističnim gospodarstvom pomembno vplivalo na (ne)uspeh njihovih nacionalnih ekonomij.