Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih lani dosegel 3,098 milijarde evrov, brez neposrednega učinka ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, pa 705 milijonov evrov.

Primanjkljaj je bil v obeh primerjavah manjši kot v letu 2020. Medtem ko je proračunski primanjkljaj predlani dosegel 3,49 milijarde evrov, pa se je brez upoštevanja odhodkov za ukrepe, povezane z novim koronavirusom, ustavil pri manj kot 1,16 milijarde evrov.

Medletno zmanjšanje je po pojasnilih fiskalnega sveta v najnovejši mesečni informaciji predvsem posledica rasti prihodkov ob okrevanju gospodarske aktivnosti.
Prihodki državnega proračuna so bili lani tako za 23,1 odstotka višji kot v letu 2020 in so dosegli nekaj več kot 11,17 milijarde evrov, brez upoštevanja neposrednega učinka covidnih ukrepov pa so bili višji za 14,6 odstotka in so se ustavili pri 10,78 milijarde evrov.

Odhodki so bili medtem s 14,27 milijarde evrov za 13,6 odstotka višji kot v letu 2020, brez upoštevanja neposrednega učinka koronskih ukrepov, ki je dosegel 2,79 milijarde evrov, pa za 8,7 odstotka. Ta rast je bila po navedbah fiskalnega sveta v prevladujoči meri posledica večjih investicij in učinkov višjih stroškov dela v javnem sektorju.

Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za covidne ukrepe od marca 2020 do konca decembra 2021 je pri nekaj več kot 4,79 milijarde evrov. Največji posamezen ukrep predstavljajo dodatki zaposlenim v javnem sektorju, katerih vrednost dosega skoraj 1,03 milijarde evrov, od tega lani 822 milijonov evrov.

Nerealistična ocena realizacije

Kot pravijo v fiskalnem svetu, dejanska realizacija državnega proračuna potrjuje njihove pomisleke, da je bila ocena realizacije za leto 2021, ki jo je ministrstvo za finance pripravilo septembra lani, nerealistična in kot takšna neustrezna za pripravo proračunskih projekcij za leto 2022 pri pripravi proračuna za letos. To je fiskalni svet namreč jeseni izpostavil v oceni proračunskih dokumentov.

To velja zlasti za pričakovanja glede višine odhodkov, ki so bili dejansko za okoli 700 milijonov evrov nižji od ocene realizacije in tudi bistveno nižji od zgornje meje odhodkov, določene v spremembi okvira za pripravo proračunov sektorja država 2020–2022 aprila lani.

Državni zbor je sicer jeseni ob sprejemanju proračunov sprejel še eno spremembo tega okvira in to zgornjo mejo odhodkov dvignil celo na 14,99 milijarde evrov. Ta sprememba okvira tako po mnenju fiskalnega sveta ni bila potrebna. "Realizacija namreč nakazuje, da bi lahko vlada skladno z ustaljenimi postopki sprejela zgolj rebalans proračuna za leto 2021," so zapisali.

Priprava proračunskih dokumentov za leto 2022 na osnovi previsoke ocenjene realizacije za lansko leto po oceni fiskalnega sveta pomeni, da predvideni obseg odhodkov presega raven, utemeljeno na osnovi trenutno veljavnih ukrepov in zakonodaje.

Iz dejanske realizacije za leto 2021 in sprejetega proračuna za leto 2022 namreč izhaja, da naj bi bila rast odhodkov državnega proračuna brez upoštevanja neposrednega učinka koronskih ukrepov in investicij letos osemodstotna, kar je celo več kot v predhodnih dveh letih in predstavlja eno izmed najvišjih rasti doslej.

Proračunski odhodki brez učinka covidnih ukrepov in investicij se lahko tako letos povečajo za okoli 820 milijonov evrov, medtem ko je bila ob sprejemanju proračuna za letos na osnovi septembrske ocene realizacije predvidena rast za 470 milijonov. "S tem se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ, ki so se deloma že realizirala s sprejetjem nekaterih ukrepov po potrjenih spremembah proračuna za leto 2022," navaja fiskalni svet.

Ta zato pričakuje, da "ob zaključku političnega cikla ne bo prišlo do nadaljnjega sprejemanja ukrepov, ki bi manjšali manevrski prostor fiskalne politike v prihodnjih letih, in da bo dejanski primanjkljaj v letu 2022 manjši od projekcij v sprejetem proračunu".