Andrej Šircelj, minister za finance, je poudaril, da je ta trenutek glavni izziv pridobivati vire za vsa ta financiranja, vendar je finančna situacija ustrezna, likvidnost je zagotovljena. "Kljub temu pa prvi gospodarski kazalniki že nakazujejo močan upad gospodarske dejavnosti, slabša se stanje na trgu dela, zelo verjetno gre za hujšo krizo kot leta 2009." Ocenjuje se, da se bi lahko gospodarska dejavnost letos lahko skrčila za med 6,2 in 16,1 odstotka, padec dejavnosti leta 2009 pa je bil "zgolj" sedemodstotni padec, je pojasnil.

"Zavedamo se, da so likvidnostna vprašanja ena največjih težav gospodarstva," je dejal in dodal, da je med pripravljanjem svežnja vlada sodelovala z opozicijo, sindikati, delodajalci, "iskala je najboljše rešitve v okviru zmožnosti naše države," je poudaril. "Imamo stabilne javne finance in likvidni finančni sistem," je kljub temu optimističen Šircelj. Država bo denar črpala iz evropskega mehanizma, vzpostavljen bo nov sistem črpanja, razrahljana so pravila glede državne pomoči ... Skupna vrednost doseženega dogovora o instrumentih za spopadanje z epidemijo koronavirusa je na evropski ravni okoli 540 milijard evrov, kar predstavlja 4 odstotke skupnega BDP-ja EU-ja. Slovenija je do zdaj namenila okoli 6 odstotkov svojega BDP-ja, kar pomeni, da namenja za omilitev te krize več, kot je predvideno v Evropski uniji.

Večina ukrepov na ravni EU-ja še ni vzpostavljenih, temeljila pa bodo večinoma na poroštvih in posojilih EIB-ja. Nekaj izjem je zgolj pri stroških za zdravstvene namene, na primer za opremo. "Napačen je bil morda vtis, da bo EU neposredno pomagal pri spopadanju s krizo z denarjem," je dejal in dodal, da se je treba zavedati, da je Slovenija pri reševanju nastalih razmerh sama, kar je pomembno tudi za naslednje korake, ki jih bomo sprejemali za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. Podjetja bodo namreč poleg že zagotovljenih sredstev potrebovala nova.

Pojasnil je še, da je vlada predlagala tudi zvišanje povprečnin za občine s 589,11 na 623,96 evra: "Upamo, da bodo ta sredstva prišla do ljudi, da se bo ljudem olajšalo življenje." "Predlog zakona, ki bo šel zdaj v DZ, zagotavlja podjetjem nujno potrebno likvidnost, da jim daje poroštvo Republike Slovenije," je še dejal Šircelj.

Država se je do zdaj zadolžila za tri milijarde

"Slovenija se je v zadnjih tednih dvakrat zadolžila, v okviru kvote, ki je dejansko dovoljena in načrtovana, in sicer za nekaj več kot tri milijarde evrov," je še pojasnil Šircelj in dodal, da težko napove, kolikšna bo rast javnega dolga, ker še ni jasno, kolikšen bo BDP, "vsekakor pa je jasno, da se bo razmerje med BDP-jem in dolgom povečalo" – tako zaradi zadolževanja kot manjšega BDP-ja. "Delež dolga v BDP-ju bo, ocenjujem, večji."

Napovedal je tudi, da se bo tretji sveženj ukrepov začel pripravljati maja "in bo ciljno usmerjen na posamezna podjetja, dejavnosti, panoge." Zavrnil je tudi ugibanja, da bo šlo za "varčevalni sveženj". "To ne bo novi Zujf, prej Antizujf," je poudaril. Jasno je tudi, da bo potreben rebalans proračuna, ki se bo predvidoma začel načrtovati maja, tudi zaradi zmanjšanja predvidenih prihodkov. Podrobnosti še ni, "vsekakor pa se bodo glede na epidemijo nekatere prioritete spremenile". Tudi zaradi omejitev zaradi epidemije nekaterih dogodkov ne bo in se bodo sredstva že s tem zmanjšala: "Na primer, trenutno ni mogoče poslati delegacije na neki sejem, za kar so bila predvidena proračunska sredstva," je plastično ponazoril.

"Koronavirus lahko premagamo samo tako, da znova zaženemo gospodarstvo, kakršno koli povečanje davkov ni predvideno," je še dejal Šircelj.

Lahovnik: Za 10 odstotkov nižji prag

"Pri protikoronskem svežnju 1 smo predlagali nekatere dopolnitve," je na tiskovni konferenci vlade pojasnil Lahovnik.

Zakon določa, da bo država podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje, poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke. Enako velja za delavce, ki v času epidemije ne morejo priti na delo zaradi višje sile.

Pogoji za koriščenje tega ukrepa bodo po novem manj strogi. Do pomoči bodo namreč upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019. Če lani oz. letos ne bodo poslovali vse leto, bodo do pomoči upravičeni tisti, katerih povprečni mesečni prihodki bodo letos za več kot 10 odstotkov nižji od povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2019.

V protikoronskem svežnju 2 vlada meri "na hitro likvidnostno pomoč gospodarstvu", je še razložil Lahovnik in dodal, da bo država pri posojilih mikro-, majhnim in srednjim podjetjem (do 250 zaposlenih) jamčila do višine 80 odstotkov glavnice, pri velikih pa do 70 odstotkov. "S tem država sprejema nase veliko tveganje," je poudaril Lahovnik in dodal, da so vključili tudi dva omejitvena pogoja - 10 odstotkov letnih stroškov dela, podjetja morajo delati v verižnem sistemu pobotov, da ne pride do verižne nelikvidnosti. Shema je sprejeta po nemškem zgledu.

"Povpraševanje še nekaj časa ne bo na predkrizni ravni, vse do takrat, ko ne bo učinkovitega cepiva. Vsaj storitvene dejavnosti ne bodo mogle delovati, kjer bo tudi največji problem. Zlasti pri turizmu in gostinstvu, ki sta seveda vključena v vse ukrepe protikoronskih zakonov," je še dejal Lahovnik in dodal, da jim je država omogočila zamrznitev posojil in jih s tem močno razbremenila. "Prihodnji razmisleki bodo namenjeni, v katerih dejavnostih podaljšati obstoječe ukrepe in pomoči. Treba bo razmisliti o sofinanciranju skrajšanega delovnega časa po nemškem/avstrijskem zgledu. Tudi na ravni EU-ja se razmišlja o tovrstnih ukrepih, ker se s 1. 6. ne bo dalo zagnati gospodarstva na 100 odstotkov, kot je to bilo v predkriznem obdobju," je še dejal.

Masten: "Želimo stimulirati banke"

Igor Masten je predstavil temeljne značilnosti ukrepov na področju likvidnosti, kar spada v drugi segment ukrepov. Namen in struktura ukrepov sta po njegovih besedah zelo preprosta in sledita vzoru v drugih državah evrskega območja. "Gre za to, da želimo stimulirati banke, da bi posojale gospodarstvu, podjetjem, tudi v času gospodarskega upada, torej nadomeščanje izpada likvidnosti, s katerim se spoprijemajo podjetja od začetka pandemije," je dejal Masten in dodal, da bo likvidnost potrebna tudi za "financiranje izhoda iz krize, ko se bo začela gospodarska dejavnost oživljati". "Ne želimo, da bi bilo pomanjkanje finančnih virov ovira pri vklapljanju naših podjetij nazaj v dobaviteljske procese ter zagotavljanje svojih dobrin, ki jih proizvajajo za končni trg," je poudaril.

Garancije bankam za likvidnostna posojila podeljuje država – v okviru sklepov, ki jih Evropska komisija sprejela na področju državne pomoči. "To preprosto pomeni, da bo država veliko večino potencialnih posojilnih izgub, ki bi morebiti nastale v prihodnjih letih, prevzela nase. Tako so bilance bank sproščene tega tveganja in lahko likvidnost, ki jo imajo v zadostni ali celo presežni meri, ta trenutek preprosto kanalizirajo podjetjem v skladu z njihovimi potrebami."

V predlog zakona je bila dodana tudi možnost, da se bodo zajamčena likvidnostna posojila uporabila za refinanciranje ali poplačilo vseh posojil, ki so bila dana tudi po razglasitvi pandemije 12. marca 2020. "S tem se daje signal bankam, da lahko na povpraševanja po posojilih reagirajo praktično takoj, torej že pred samo pravno veljavnostjo zakona, vedoč, da jih bo na drugi strani čakal ukrep, ki jim bo absorbiral tveganja, ki bi jih mogoče čakala že danes," je dejal.

Celoten obseg jamstvene sheme: dve milijardi

Obseg jamstvene sheme je trenutno določen na dveh milijardah evrov, do te višine je prišlo z oceno posojil, ki dospevajo v letu 2020, torej za zdaj je obseg sheme naravnan na nadomeščanje likvidnosti, ki je bilo v gospodarstvu v preteklem letu in podpiralo zelo živahno gospodarsko dejavnost. Jasno je, da je ukrep lahko enostavno razširljiv, če bi pozneje izkazala potreba za to.

Svetovalna skupina je sicer ocenila, da bi bil potreben obseg garantiranih posojil, ki je dvakrat večji, torej 4 milijarde evrov. Ampak, kot rečeno, postopek, kako se ta razširitev naredi, je relativno preprost. "Obseg trenutne garancijske sheme je ocenjen na dve milijardi evrov."

Spremembe prvega protikoronskega svežnja

Davčni strokovnjak in član vladne strokovne skupine Ivan Simič je predstavil spremembe prvega protikoronskega zakona. Pri čakanju na delu so uvedli spremembo pri skupini K, ki prej ni bila upravičena do povračila, če je bilo v podjetju manj kot 10 zaposlenih. Sprememba je uvedena tudi pri merilih, ki določajo, kateri delodajalci so upravičeni do sprememb. Pri njih zdaj velja, da če je prišlo do upada prihodkov v letu 2020 zaradi epidemije v primerjavi z letom poprej za več kot 10 odstotkov, so podjetja do ukrepov upravičena. Do ukrepov so upravičeni tudi delodajalci, ki tudi sicer ne izpolnjujejo vseh pogojev, a imajo status humanitarne ali invalidske organizacije.

Pri delavcih, ki so trenutno na čakanju, je uvedena sprememba pri določenih sedmih zaporednih dnevih, na katere se lahko vrnejo na delo, če jih k temu pozove delodajalec. Glede na novo določbo gre zdaj za sedem poljubnih dni. Kjer delodajalci razmišljajo, da zaradi višje sile ne bi vrnili delavcev na delo po zakonu o delovnih razmerjih, nadomestilo zanje ne sme biti nižje od nadomestila, ki je določeno s protikoronskim zakonom.

Številna solidarnostna pomoč

Enkratni solidarnostni dodatek od 130 do 300 evrov, ki ga bodo ob izplačilu aprilske pokojnine prejeli upokojenci, bodo po predlogu prejeli tudi kmetje nad 65 let in z nizkimi dohodki ter prejemniki poklicnih pokojnin, če te ne presegajo 700 evrov.

Vlada je pomislila tudi na tiste, ki so izgubili delo iz poslovnega razloga. S tem namenom je uveden nov institut nadomestila plače zaradi izgube zaposlitve v znesku 513,64 evra bruto mesečno, do katerega bodo upravičeni brezposelni, ki so delo izgubili v času po razglasitvi epidemije.

Enkratna solidarnostna pomoč 150 evrov je zdaj predvidena tudi za izredne študente, ne več le za redne.

Med upravičence do enkratne solidarnostne pomoči vlada poleg tega dodaja še prejemnike starševskega dodatka in prejemnike dodatka za nego otroka v mesecu aprilu, poleg tega pa še družinske pomočnike, rejnike in prejemnike otroškega dodatka, če niso višje kot v šestem dohodkovnem razredu. Ta znaša 30 evrov za vsakega otroka.

Z namenom pomagati turističnim podjetjem predlog zakona uvaja vrednotnice, ki jih lahko organizatorji potovanj izdajo potrošniku, namesto da bi mu vrnili že vplačani znesek. Unovčiti jih bo mogoče v 24 mesecih od izdaje, če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju.

Za zaposlene, ki delajo, delodajalci oproščeni plačila prispevkov

Za zaposlene, ki v tem času delajo, so delodajalci oproščeni plačevanja prispevkov, ki jih krije država. Krizni dodatek se izplača ob izplačilu plač, kar ne velja za marec in bo ta dodatek izplačan do konca tega meseca. Delavcu se krizni dodatek izplača sorazmerno, kar pomeni, da če je bil delavec vmes tudi na bolniškem dopustu ali dopustu, se mu krizni dodatek izplača samo za čas, ko je delal. Tistim, ki so delno samozaposleni in delno zaposleni, zdaj pripada sorazmerni temeljni mesečni dohodek in jim je odmerjeno sorazmerno plačilo prispevkov.

V primeru podaljšanja ukrepov v junij bodo določbe smiselno uporabljene tudi v juliju, kar pomeni, da bodo nakazila izvedena 10. dne v mesecu, je še pojasnil Simič.