Finančni ministri sedmih industrijsko najbolj razvitih držav se bojijo, da najhuje v finančni krizi šele prihaja. Banke bodo morale očitno odpisati nove milijarde slabih posojil. Zelo zanimivo bo videti, kaj bosta ta teden povedali veliki banki z Wall Streeta Merrill Lynch in Citigroup. Krizo vedno bolj občuti tudi realni sektor. Zaupanje ameriških potrošnikov je doseglo 26-letno dno, prve novice o poslovanju ameriških korporacij v uvodnem letošnjem četrtletju niso dobre.

Dow Jones ta teden padel za 2,3 odstotka
General Electric, podjetje, ki naj bi bilo s široko paleto proizvodov in storitev najboljši pokazatelj, kako gre ekonomiji, je sporočil, da je imel šest odstotkov manj dobička. Delnice so v enem dnevu padle za 13 odstotkov, največ po borznem zlomu oktobra 1987, in navzdol potegnile celoten trg. Delniški indeks Dow Jones (12.325 točk) je tako v petek izgubil dva odstotka, v vsem tednu pa 2,3 odstotka. Proizvajalec iPhonov Apple je po odličnem četrtku padel za 4 odstotke, kar je obremenilo indeks Nasdaq (2.297 točk), ki je na tedenski ravni izgubil 3,4 odstotka.

Najhuje je, če ne veš, kaj te še čaka
Univerza Michigan je sporočila, da je njen indeks potrošniškega zaupanja aprila nazadoval na vrednost 63,2 točke, kar je najnižje od leta 1982. Ker potrošnik v ZDA predstavlja dve tretjini gospodarske rasti, je takšna novica zelo zaskrbljujoča. Najhujša finančna kriza zdajšnje generacije je očitno zelo prizadela Američane, zlasti tiste, ki so prezadolženi. Glavno vprašanje zdaj je, kako dolgo bo kriza trajala in kdaj bo konec recesije: "Vlagateljem je najtežje takrat, ko vedo, da je nekaj narobe, vendar ne vedo, ali bo še huje," je trenuten "sentiment" na delniških trgih komentiral eden od ameriških analitikov.

Nižje ocene o porabi nafte
Evropske borze so po pozitivnem začetku petkovega trgovanja na koncu zašle v precej globok minus. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 (1.284 točk) se je znižal za 1,4 odstotka in je zdaj najnižji ta mesec. Največ so izgubila industrijska podjetja, kot je nemški Siemens (-3,4 odstotka). Ta teden je Evropa izgubila 2,6 odstotka. Cene ameriške surove nafte so se ustalile pri okrog 110 dolarjih, potem ko so v sredo prvič presegle 112 dolarjev. Napovedi o svetovni porabi črnega zlata so po novem nižje, saj bodo težave ameriškega gospodarstva gotovo vplivale na porabo. Vrednost evra je 1,58 dolarja.

Pri nas in na Balkanu še nobenega preobrata
Skrajno pesimistično (gotovo tudi na račun napetih razmer na tujem) je tudi na Ljubljanski borzi. Slovenski borzni indeks (8.054 točk) je v zadnjem tednu padel za 7,5 odstotka in je letos že za skoraj 30 odstotkov v minusu. Na trgih nekdanje Jugoslavije še ni videti preobrata. Prav nasprotno, ker je padla makedonska vlada, lahko v ponedeljek na borzi v Skopju pričakujemo nov minus. V petek je delniški indeks MBI10 zdrsnil za 2,76 odstotka in dosegel novo najnižjo letošnjo vrednost. Nekaj tolažbe so dobili vlagatelji v Beogradu. Po osmih zaporednih padcih je indeks Belex v petek narastel za 2,38 odstotka, vendar je promet še naprej zelo majhen.

T. O.