Kot so sporočili iz Geoplinovega večinskega delničarja, družbe Petrol, je skupščina Bitenca imenovala za novega glavnega direktorja, za direktorja družbe pa so imenovali Jožeta Bajuka. Oba sta tudi člana uprave Petrola.

Po manj kot mesecu dni je s položaja prvega moža Geoplina odstopil Aleš Zupančič; po poročanju Financ iz osebnih razlogov. Zupančič je sicer konec septembra na položaju zamenjal Vanjo Lombar, ki jo je Petrol po devetih mesecih direktorovanja razrešil.

V Petrolu so po današnji skupščini še zagotovili, da Geoplinovo vodstvo "še naprej izvaja vse aktivnosti za zagotavljanje nemotene oskrbe slovenskih odjemalcev zemeljskega plina".

Delničarji so podali soglasje za sklenitev pogodbe o likvidnostnem posojilu, zneska posojila pa v sporočilu za javnost niso razkrili. Po poročanju Financ naj bi šlo za približno 50 milijonov evrov.

Golob: Dokapitalizacija morda ne bo potrebna

Premier Robert Golob, ki je trenutno na vrhu EU-ja v Bruslju, je dejal, da je Petrol kot lastnik Geoplina sam obvestil vlado, da lahko Geoplin zaide v likvidnostne težave. "Vmes so se razmere na trgih umirile in so cene zemeljskega plina začele padati. To je bil pozitiven signal pri reševanju težav Geoplina," je izjavo Goloba na Twitterju objavila Vlada RS. Danes Geoplin ni več v takšnih težavah, zato je povsem mogoče, da državna dokapitalizacija sploh ne bo potrebna, je še dejal Golob.

Tudi v Petrolu, večinskem lastniku Geoplina, za zdaj še ugotavljajo, ali bo njegova dokapitalizacija sploh potrebna. Predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič je na seji komisije DZ-ja za nadzor javnih financ povedala, da bo odločitev o tem, ali bo družba Geoplin potrebovala dokapitalizacijo ali ne, znana do sredine novembra. Po njenih besedah so pred časom ocenjevali, da bi ta znašala največ do 250 milijonov evrov, a da so danes ocene bistveno nižje. "Današnji scenarij je bistveno ugodnejši," je povedala.

Če bodo regulacije cen na strani EU-ja ustrezne, če dvigov cen na trgu ne bo, če bo Gazprom vsaj delno uresničil dobave do konca leta, Geoplin po njenih besedah dokapitalizacije sploh ne bo potreboval. "Reševanje Geoplina bo skladno z našo strategijo in dodatne likvidnosti ne bo potreboval. Končno odločitev pa je glede na negotovosti na trgu težko napovedati," je dejala in poudarila, da je "Geoplin danes ustrezno kapitaliziran, likviden in plačilno sposoben".

Sorodna novica Voditelji EU-ja so se dogovorili za omejevanje cen plina. Golob: Izkupiček je popoln.

Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Hinko Šolinc je povedal, da snujejo interventni zakon oz. mehanizem, po katerem bi država krila razliko, ki jo podjetja ustvarjajo z nakupi plina in elektrike na trgu po cenah, ki so višje od tistih, po katerih jih prodajajo odjemalcem na slovenskem trgu. Hkrati snujejo podlage za obdavčitev dodatnih dobičkov v skladu s predlogom evropske uredbe za omejitev prihodkov energetskih podjetij.

"Preučujemo, kako pravno in finančno to zapisati, da bo pomoč skladna in izvedljiva z evropskimi pravili," je povedal in pojasnil, da je lažje za družbe, ki poslujejo samo na slovenskem trgu, in bolj zapleteno za tiste družbe, ki poslujejo na evropskem trgu in na slovenskem le delno. Po njegovih besedah bi izgube predvidoma kril proračun, snujejo pa tudi sklad, v katerega bi se stekal denar od omejitev prihodkov energetskih podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina, na največ 180 evrov na megavatno uro proizvedene elektrike.

Premog, ki ga zdaj Teš ne bo porabil, se bo v prvih mesecih 2023 prodajal bolje

Član poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne Marko Štrigl je dejal, da bi lahko imeli zaradi zaustavitve Termoelektrarne Šoštanj likvidnostne težave, nimajo pa težav s plačilno sposobnostjo. Odločitev, da se Teš ustavi, je sprejela krizna skupina, in zdaj HSE na trgu kupuje dražjo elektriko. "A premog, ki ga zdaj Teš ne bo porabil, se bo v prvih mesecih 2023 prodajal bolje, tako da izgub od tega ne bo," je pojasnil.

Sorodna novica Sindikat SDRES za zastoj odkopa premoga krivi tudi vodstvo Premogovnika Velenje

Povedal je še, da HSE še obremenjujejo zgodba šestega bloka Teša, letošnja slaba hidrologija in težave zadnjega izpada proizvodnje v Premogovniku Velenje. Dobro pa je, da so imeli avgustovski pretresi na trgih majhen vpliv na HSE. Za poslovni načrt so oblikovali različne scenarije in vsi so obvladljivi. "Verjamem, da bomo s pomočjo države uspešno prebrodili zimo," je dejal.

Ali bo HSE potreboval državno poroštvo za posojila za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom po zakonu, ki ga je DZ sprejel sredi septembra, in v kolikšni meri, še ne morejo oceniti. "Vse bo odvisno, koliko časa Teš 6 ne bo obratoval," je dejal Štrigl. Če bo obdobje daljše, bodo potrebovali skupno rešitev, sicer pa je poslovanje po njegovih besedah sorazmerno normalno in obvladljivo ter sorazmerno pozitivno gledajo tudi naprej.

Član uprave Slovenskega državnega holdinga Janez Tomšič je dejal, da je letošnje ocenjevanje portfelja družb oteženo, še težje bo narediti načrte za prihodnje leto. Prvi osnutek letnega upravljanja SDH-ja so potrdili ta teden, a se bodo številke zaradi spreminjajočih se in negotovih razmer močno spreminjale. Poseben poudarek namenjajo energetskim družbam in tveganjem. Te so izdelale scenarije in analize, SDH pa pripravlja vse upravljavske dejavnosti, če bi bile v kakšnih primerih potrebne dokapitalizacije, je povedal. Ob tem iščejo mogoče rešitve, da bi bile dokapitalizacije čim nižje in da bi v najmanjši mogoči meri bremenile javne finance.