Na zasedanju, ki je trajalo kar do 2. ure zjutraj, se voditelji niso izrekli za t. i. cenovno kapico za plin, so se pa dogovorili za vrsto ukrepov, za katere morajo ministri članic v prihodnjih tednih še doreči podrobnosti.

Voditelji držav članic, med njimi premier Robert Golob, so Evropsko komisijo in Svet EU-ja pozvali, naj nujno predložita konkretne odločitve glede ta teden predstavljenih predlogov komisije in dodatnih ukrepov, ki so jih določili v sklepih četrtkovega zasedanja.

Začasni dinamični cenovni koridor

Med temi ukrepi je tudi začasni dinamični cenovni koridor za transakcije z zemeljskim plinom, da bi takoj omejili pretirane cene plina in skoke v cenah. Po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen gre za omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki velja za glavno trgovalno vozlišče v Evropi. To je komisija predlagala že v predlogu uredbe, ki ga je predstavila v torek.

Poleg tega so se voditelji zavzeli za oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina v pogodbah, ki bo bolje odražal razmere na plinskem trgu, do začetka leta 2023. Določanje cen namreč trenutno temelji na indeksu, vezanem na TTF, ki pa ne odraža več razmer na trgu. Dodatni indeks bi bil glede na predlog komisije vezan na dinamiko trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG).

Kapica za ceno plina, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike?

Komisijo in Svet EU-ja, v okviru katerega se sestajajo ministri za energetiko, so voditelji pozvali še k pripravi začasnega okvira EU-ja za cenovno kapico oziroma omejitev cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije. Komisija sicer tega v svoj predlog ni vključila, saj je odprtih še nekaj vprašanj. Med temi je von der Leyen danes izpostavila finančni vpliv za države članice, ki uporabljajo veliko plina za proizvodnjo elektrike.

Poleg tega so se predsedniki vlad in držav članic zavzeli za izboljšanje delovanja energetskih trgov, da bi povečali preglednost, omilili likvidnostne težave podjetij in izločili dejavnike, ki krepijo volatilnost cen plina. Obenem je treba po mnenju Evropskega sveta ohraniti finančno stabilnost.

Prostovoljni skupni nakupi plina

Podprli so tudi prostovoljne skupne nakupe plina, pri čemer bi bilo obvezno združevanje povpraševanja za količine, enake 15 odstotkom zmogljivosti skladišč. Podjetja bi se lahko sicer nato še vseeno odločila, ali bodo plin dejansko kupila prek skupne evropske platforme.

V sklepih so poudarili še pomen solidarnosti med državami pri oskrbi s plinom, pri čemer komisija predlaga, da bi bila ta v primeru izrednih razmer samodejna, in okrepitev naporov za varčevanje z energijo.

Golob: Izkupiček je popoln

"Izkupiček včerajšnje razprave je popoln. Vse, kar sta predlagala komisija in predsednik Sveta EU-ja, je bilo na koncu potrjeno. Na vseh področjih je bil narejen velik korak naprej," je izjavo premierja Roberta Goloba na Twitterju prenesla Vlada Republike Slovenije.

"V prvi fazi gre za cenovno kapico na plinskih trgih. Počakali bomo, ali deluje kapica na plinu dovolj dobro. Če se bo izkazalo, da je potrebna tudi intervencija na električnem trgu, bo španski model najverjetneje dobil zeleno luč," je dodal.

Ocenil je še, da je bil narejen korak naprej, da "globalni trgi začnejo padati", kar pomeni manj proračunskih sredstev za gospodarstvo.

Poudaril je, da imajo gospodinjstva v Sloveniji od 1. septembra regulirano ceno. Gospodarstvu bo vlada pomagala s cenovno kapico, "razlika med tem, koliko moramo pomagati, pa je odvisna od dogajanja na globalnih trgih", je še dejal Golob.

Scholz in Macron pozdravljata dogovor

"Stopili smo skupaj," je nemški kancler Olaf Scholz po doseženem dogovoru izrazil zadovoljstvo. "Uspelo nam je pritegniti tiste, ki temu najbolj nasprotujejo," pa je poudaril francoski predsednik Emmanuel Macron.

Dogovor na vrhu EU-ja je omogočilo popuščanje Nemčije, ki je bila med največjimi nasprotniki omejevanja cen plina, tudi zaradi bojazni, da bi se dobavitelji plina lahko preusmerili na donosnejše trge v Aziji.

Omejevanje nihanja cen je "vsekakor smiselno", je zdaj ocenil Scholz in dodal, da so bili na vrhu postavljeni temelji za skupno ukrepanje in odločanje EU-ja o vprašanjih, povezanih z visokimi cenami energije. To je po njegovih besedah "dober znak solidarnosti".

Pred razpravo o zgornji meji cen plina je francoski predsednik Macron opozoril Scholza na nevarnost izolacije Nemčije pri energetskih vprašanjih. "Mislim, da ni dobro ne za Nemčijo ne za Evropo, da se izolira," je opozoril. Po dogovoru pa je izrazil zadovoljstvo, da je tudi Nemčija privolila v dogovor.

Orban: Izjema za Madžarsko

Na vrhu si je sicer Madžarska po besedah premierja Viktorja Orbana izpogajala izjemo glede omejitev cen plina, poroča madžarska tiskovna agencija MTI. "Dogovorili smo se, da tudi če bi bila v Evropi uvedena zgornja meja cen plina, to ne bi vplivalo na dolgoročne sporazume, brez katerih bi bila dobava plina Madžarski čez noč ustavljena," je dejal Orban. Kot je dodal, za Madžarsko tudi ne bo zavezujoča skupna nabava plina na ravni EU-ja.

40 milijard evrov za pomoč gospodinjstvom in podjetjem?

Hkrati so se ministri zavzeli za okrepitev možnosti za financiranje pomoči gospodinjstvom in podjetjem pri spopadanju z energetsko draginjo. Predsednica von der Leyen je glede tega napovedala različne možnosti. Prizadevala si bo, da bi lahko temu namenili 40 milijard evrov sredstev, ki so ostala na razpolago v preteklem večletnem finančnem okviru.

Pri tem so voditelji poudarili pomen ohranitve enakih konkurenčnih pogojev in celovitosti evropskega enotnega trga, kar je na novinarski konferenci po zasedanju poudaril tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Notranji trg je v središču evropskega projekta. Je močno gonilo blaginje, razvoja in zaščite evropskih državljanov," je povedal.

"Trgom smo poslali jasen znak"

Predsednica komisije je medtem dejala, da je na zasedanju Evropskega sveta prejela strateške smernice, ki jih je potrebovala. O podrobnostih uredbe pa bodo zdaj razpravljali energetski ministri. Prvič se bodo sešli v torek v Luxembourgu. Tako Michel kot von der Leyen pričakujeta, da se bodo učinki današnjih odločitev poznali kmalu. "Ker mislim, da smo tudi trgom poslali jasen znak, da smo pripravljeni in zmožni delovati skupaj in da je močna politična volja," je povedal predsednik Evropskega sveta.

Predsednica komisije pa je pojasnila, da se že ob doslej sprejetih ukrepih vidi učinek. Cene plina so namreč po njenih besedah od avgusta, ko so znašale okoli 350 evrov na megavatno uro, padle na od 120 do 140 evrov, kar pa je po njenem mnenju še zmeraj previsoka cena.

Danes pogovori predvsem o vojni v Ukrajini

Potem ko so voditelji držav članic ponoči dosegli dogovor o nadaljnjih ukrepih za spopadanje z energetsko draginjo, bodo razprave drugi dan zasedanja med drugim posvečene odzivu EU-ja na vojno v Ukrajini. Govorili pa bodo tudi o podpori Irana, ruski agresiji na Ukrajino ter odnosih med EU-jem in Kitajsko.

Slovenski premier pa bo skušal po neuradnih informacijah v razpravi o zunanjepolitičnih vprašanjih spregovoriti tudi o dogajanju v Bosni in Hercegovini. Slovenija si namreč prizadeva, da bi tej državi na decembrskem zasedanju Evropskega sveta podelili status kandidatke za članstvo v Uniji. Komisija je to priporočila pretekli teden.