Oškodovanci, ki so med 12. in 13. julijem 2023 ter med 17. in 25. julijem 2023 utrpeli škodo v poplavah, so od ministrstva prejeli elektronski poziv, naj predložijo dokazila o škodi na strojih, opremi in zalogah. Rok za oddajo je 26. februar.

Predložiti je treba cenilna poročila, in sicer kot ustrezna veljajo cenilna poročila treh vrst cenilcev. To so pooblaščeni ocenjevalci vrednosti, katerih register vodi Slovenski inštitut za revizijo, sodni cenilci, katerih register vodi ministrstvo za pravosodje, ter zavarovalniški cenilci, so pojasnili na ministrstvu. Oškodovance prosijo, naj jim posredujejo zgolj v pozivu navedena dokazila.

V gospodarstvu je oceno škode po poplavah 12. in 13. julija, ki so prizadele gorenjsko, koroško, podravsko, pomursko, posavsko, severnoprimorsko, vzhodnoštajersko in zahodnoštajersko regijo, oddalo 12 oškodovancev v skupnem znesku 2,1 milijona evrov. Za povračila je zagotovljenih 840.574 evrov.

Med 17. in 25. julijem so neurja z dežjem, vetrom, zemeljskimi plazovi in poplavami prizadela dolenjsko, gorenjsko, koroško, ljubljansko, notranjsko, podravsko, pomursko, posavsko, severnoprimorsko, vzhodnoštajersko, zahodnoštajersko in zasavsko regijo. V gospodarstvu je oceno škode oddalo 23 oškodovancev. Skupna ocena škode znaša nekaj manj kot 2,4 milijona evrov, ministrstvo pa ima za povračila zagotovljenih 958.917 evrov.

Golob se je s sprejemom zahvalil sodelujočim za pomoč v poplavah

Na sprejemu na Brdu pri Kranju, ki ga je predsednik vlade Robert Golob pripravil pol leta po katastrofalnih poplavah, so se zbrali predstavniki številnih struktur in organizacij. Udeležila se ga je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in nekateri člani vlade, med njimi minister za obrambo Marjan Šarec.

"Bile so že hude situacije, ampak lanski 4. avgust je bil poseben," je dejal Golob. "Šele v nedeljo, ko sem šel prvič med ljudi, sem začel verjeti, da lahko naredimo čudež, da lahko po tako katastrofalnih poplavah pridemo ven kot narod močnejši, in ta čudež ste omogočili vi, ta čudež ste vi in samo zaradi vas, ki ste dajali upanje, ne samo ljudem na terenu, ampak tudi meni, ko sem prišel na teren, da bodo lahko stvari nekoč spet take, kot so bile, ali pa celo še boljše," je zbrane nagovoril premier.

Dodal pa je, da je treba zagotoviti še ukrepe, da bi bilo posredovanj čim manj, da se tam, kjer je možno, izvedejo ukrepi, da ne bo poplavljalo. To je treba narediti čim prej, ampak, kot je poudaril Golob, ni možno čez noč. "Projekti tečejo in program je v izvajanju in jaz sem res prepričan, da tudi zaradi vas in vaše požrtvovalnosti danes marsikdo bolj mirno spi in da bomo lahko enako mirno spali tudi v prihodnje," je v nagovoru še poudaril premier.

Vsem, ki so pomagali v ujmi 4. avgusta in tudi v drugih ujmah, ki so prizadele Slovenijo, se je na sprejemu zahvalil tudi poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. "Pod to kapo civilne zaščite je ogromno število prostovoljcev, poklicnih struktur in dolžnostnih struktur, so pa tudi tisti, ki ne spadajo zraven, ampak nam pomagajo. Tu so Slovenska vojska, policija in vsi ostali, prostovoljske organizacije, nevladne organizacije in drugi," je naštel.

S skupnimi močmi bomo naredili evolucijo

"Civilna zaščita je znova pokazala in tudi ljudstvo je to spoznalo, da je najbolj zaupanja vredna institucija v tej državi in zelo mi je žal, da nekateri v tem prostoru to civilno zaščito želijo rušiti ali delati revolucijo," je poudaril, vendar podrobno o tem, kaj natančno je s tem mislil, javno vsaj za zdaj ni želel govoriti.

Kot je dejal, je sam pristaš evolucije. "Verjamem, da bomo s skupnimi močmi naredili evolucijo, za katero imamo vso podlago, tako v zakonu o varstvu pred nesrečami kot v nacionalnem programu, ki žal zamuja leto in pol," je dejal in dodal, da je treba sistem, ki je star 30 let, obnoviti, nikakor pa ne rušiti.