K rasti BDP-ja so pozitivno prispevale tako končna potrošnja kot bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen, kaže statistika. "Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v vseh štirih četrtletjih leta 2022 se je zunanjetrgovinski presežek zmanjšal, in sicer na 961 milijonov evrov (leto prej 3310 milijonov evrov)," so ob tem še zapisali na Sursu.
V lanskem prvem četrtletju se je BDP realno medletno povečal za 9,7 odstotka, v drugem za 8,3 odstotka, v tretjem za 3,4 odstotka, v četrtem pa za 0,2 odstotka.
Rast se je v drugi polovici leta upočasnila. V tretjem četrtletju so na rast pozitivno vplivale potrošnja gospodinjstev, investicije v osnovna sredstva in storitvena menjava s tujino. Umiritev je bila ob visoki inflaciji najizrazitejša pri rasti domačega povpraševanja, ki pa je bila v okviru dolgoletnega povprečja.
Banka Slovenije: Takšna gibanja smo pričakovali
V Banki Slovenije pravijo, da so takšna gibanja, tudi glede na močno podporo denarne in fiskalne politike, pričakovali. "Takšen iztek leta daje spodbudne signale tudi za letošnje leto, ko se bo gospodarska rast umirila. Visoka gospodarska rast se je odrazila tudi na trgu dela, na katerem beležimo rekordno visoke številke glede zaposlenosti. Ob tem se kaže, da je inflacija dosegla vrh in da se bo v prihodnjih četrtletjih znatno umirila," so še zapisali v komentarju.
Ob tem so poudarili, da je bila gospodarska rast lani visoka v vseh segmentih. Rast končne potrošnje je lani znašala 6,6 odstotka, bruto investicij pa 12,4 odstotka. Lansko leto je v mednarodnem okolju zaznamovala velika negotovost, povezana z rusko vojaško agresijo, katerih posledice so se odrazile zlasti na energetskih trgih. Kljub tem tveganjem sta na letni ravni tako uvoz kot izvoz ostala relativno visoka, saldo menjave pa je bil negativen in je znašal -2,1 odstotne točke, so še povzeli.
Umar: Rast nekoliko presegla pričakovanja
Tudi v uradu za makroekonomske analize ugotavljajo, da so bila gospodarska gibanja v lanskem zadnjem četrtletju nekoliko ugodnejša. Rast je nekoliko presegla pričakovanja, kar predvsem odraža odpornost gospodarstev ter učinke sprejetih dogovorov in ukrepov za blaženje energetske krize, so zapisali v Umarju, kjer bodo pomladansko napoved gospodarskih gibanj vladi predstavili predvidoma do sredine marca.
Še vedno visoko rast v Umarju povezujejo predvsem s sproščanjem protikoronskih ukrepov v začetku leta in nadaljnjo rastjo zaposlenosti ter do sredine leta tudi unovčevanjem bonov za pomoč v epidemiji najbolj prizadetim delom storitvenega sektorja. V primerjavi s predhodnim letom so potrošniki tudi manjši del tekočih dohodkov namenili varčevanju, so dodali.
"S padanjem zaupanja potrošnikov, ki se je začelo spomladi in je bilo povezano z negotovostjo glede energetske in prehranske krize, ter zmanjševanjem kupne moči zaradi naraščajoče inflacije se je trošenje gospodinjstev do konca leta umirilo. Pri tem so vladni ukrepi za omilitev posledic epidemije v pomladanskem in draginje v jesenskem času preprečili še večji realni upad povprečnega razpoložljivega dohodka," je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš. V vsem letu se je povečevala predvsem potrošnja storitev, vključno s potovanji v tujino.
Na drugi strani je bila potrošnja nekaterih trajnih dobrin, kot so osebni avti in pohištvo, ter hrane in pijače medletno nižja. Državna potrošnja je bila v zadnjem četrtletju, podobno kot v tretjem, nižja kot pred letom predvsem zaradi znatno nižjih izdatkov za obvladovanje epidemije. Upočasnjevala se je tudi rast zaposlenih v sektorju država.
Kazalniki zaupanja na nizkih ravneh
Kazalniki zaupanja v začetku letošnjega leta v Sloveniji še ostajajo na nizkih ravneh, so opozorili v Umarju. Gospodarska klima se je januarja, po rahlem izboljšanju novembra in decembra, ponovno poslabšala. Medletno je bilo višje le zaupanje v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih, največji medletni upad zaupanja pa ostaja med potrošniki in v predelovalnih dejavnostih.
Eurostat: Gospodarska dejavnost pojenja
Da je gospodarska dejavnost začela pojemati, dokazujejo tudi podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Kot je ocenil v prvi oceni konec januarja, je območje z evrom v zadnjem četrtletju lani na četrtletni ravni imelo 0,1-odstotno rast, na medletni pa 1,9-odstotno. Rast BDP-ja celotnega EU-ja se na ravni trimesečja ni spremenila, na medletni ravni pa je bila 1,8-odstotna. V celotnem letu 2022 je imelo evrsko območje 3,5-odstotno rast BDP-ja, EU pa 3,6-odstotno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje