V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa pravijo, da je nižja gospodarska rast v tretjem četrtletju v okvirih njihove jesenske napovedi gospodarskih gibanj.

V drugem četrtletju letos je bila gospodarska rast v Sloveniji na medletni ravni 8,3-odstotna, v prvem četrtletju pa 9,7-odstotna. Na rast BDP-ja so pozitivno vplivale poraba gospodinjstev, naložbe v osnovna sredstva in storitvena menjava s tujino. Umiritev je bila najizrazitejša pri rasti domačega povpraševanja, a je bila vseeno v okviru dolgoletnega povprečja, je objavil statistični urad.

Banka Slovenije: BDP upadel bolj kot v evrskem območju

V Banki Slovenije pa dodajajo, da je bil v primerjavi z drugim četrtletjem BDP manjši za 1,4 odstotka, kar je bistveno slabše od povprečja območja z evrom, ki je v tem obdobju doseglo šibko, a pozitivno četrtletno rast. Ob visoki inflaciji, ki je v povprečju tretjega četrtletja presegla 11 odstotkov, se medletna rast končne potrošnje gospodinjstev po novih podatkih hitro umirja, v tretjem četrtletju na 2,6 odstotka. Zelo nizko je tudi zaupanje potrošnikov, ki kažejo vse manjše zanimanje za večje nakupe. Kljub temu zasebna poraba v primerjavi z obdobjem pred epidemijo že dlje časa ostaja na močno povišani ravni, kar se deloma odraža tudi v naraščajoči osnovni inflaciji, pravijo v BS-u.

Večja poraba gospodinjstev

V preteklem trimesečju se je domača poraba v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta sicer povečala za 2,7 odstotka. K temu je pozitivno prispevala poraba gospodinjstev, saj se je poraba povečala za 2,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 7,1 odstotka. Po mnenju Banke Slovenije je porabo na domačem trgu v tretjem četrtletju močno podpirala ugodna turistična sezona, pri čemer so izvozni prihodki v turizmu presegli 1,1 milijarde evrov, kar je na četrtletni ravni največ do zdaj.

"Rast zasebne potrošnje je v tretjem četrtletju izhajala iz trgovine z neživili in iz potrošnje storitev. K medletni rasti pa je vsaj delno od sredine septembra prispeval učinek lanske nizke osnove, povezan z lansko zaostritvijo epidemičnih ukrepov v tem času. Investicijska dejavnost je tretjem četrtletju ostala močna, zlasti se je krepila dejavnost v gradbeništvu," so nanizali v Umarju.

Izvoz se je po petih zaporednih četrtletjih hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom povečal po nekoliko višji stopnji kot uvoz. Porasel je za 11,0 odstotka, uvoz pa za 10,7 odstotka. Poslabševanje izvoznih pričakovanj se po navedbah Umarja tako še ni bistveno pokazalo na rasti izvoza blaga, so pa že od pomladi v tem segmentu opazna večja mesečna nihanja, opozarja urad.

Dodana vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem lani po navedbah statističnega urada zvišala za 4,1 odstotka. K njeni rasti so že četrto četrtletje zapored največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, ki so se kljub umirjanju medletno povečale za 6,4 odstotka.

V nekaterih dejavnostih že upad gospodarske dejavnosti, Umar opozarja na padanje zaupanja tudi v oktobru

Umirjanje gospodarske dejavnosti je bilo zaznano v večini preostalih dejavnosti, v nekaterih pa so zaznali upadanje, in sicer v kmetijstvu, poslovanju z nepremičninami ter dejavnostih uprave, obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. Med rastočimi dejavnostmi je izstopalo gradbeništvo, v katerem je bilo zvišanje dodane vrednosti večje kot v prejšnjem četrtletju. Znašalo je 10,4 odstotka (v drugem četrtletju 7,7 odstotka).

Na Umarju ob tem opozarjajo, da prvi razpoložljivi podatki o gospodarski klimi v začetku zadnjega četrtletja kažejo na nadaljnje poslabšanje v oktobru. "V primerjavi z mesecem prej se je zaupanje najbolj poslabšalo v trgovini na drobno, sledijo predelovalne in storitvene dejavnosti," so navedli. V primerjavi z lanskim oktobrom je bil kazalnik gospodarske klime znatno nižji, pri čemer je bil največji medletni upad zaupanja med potrošniki, in sicer na ravni iz aprila 2020, in v predelovalnih dejavnostih.

Umar: Umirjanje gospodarske klime bi lahko bilo manj izrazito od napovedi

"Upadanje kazalnika gospodarske klime, ki je od julija pod dolgoročnim povprečjem, nakazuje na nadaljnje umirjanje dejavnosti v zadnjem četrtletju, ki pa bi lahko bilo tudi nekoliko manj izrazito od pričakovanega v naši jesenski napovedi, tudi zaradi ukrepov za blažitev energetske draginje, ki se oblikujejo in sprejemajo na nacionalni in EU-ravni," je trende komentirala direktorica Umarja Maja Bednaš.

Zaposlenih več kot lani

Statistični urad je navedel še skupno zaposlenost v tretjem četrtletju. Zaposlenih je bilo 1.082.000 ljudi, kar je okoli 21.000 ljudi ali 2,0 odstotka več kot v istem obdobju leta 2021. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Tudi na Banki Slovenije ugotavljajo, da negativna četrtletna gospodarska gibanja na trgu dela še niso vidna, saj je zaposlenost še naprej rekordno visoka, brezposelnost na zgodovinsko nizkih ravneh, izrazito visoko pa je tudi število prostih delovnih mest.

Negotovost v mednarodnem okolju, naraščajoči stroški proizvodnje in tekoče zmanjševanje novih naročil so negativno vplivali na predelovalne dejavnosti, še posebej ob koncu tretjega četrtletja. Med panogami so v zadnjem času bolj prizadete tiste iz lesnopredelovalne, živilske, kemične, papirne in kovinske industrije. Hkrati pa razmere ostajajo ugodne v visokotehnološko intenzivnih podjetjih, predvsem farmacija ima v letošnjem tretjem četrtletju visoko rast izvoza, so v komentarju še zapisali na Banki Slovenije.

Negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini ter razpoložljivostjo in cenami energentov, po njenih besedah ostaja velika, ob trenutnih visokih zalogah zemeljskega plina pa se nekoliko bolj pomika proti naslednji zimi.
"Pri tem bodo imele pomemben vpliv že same vremenske razmere, prav tako pa tudi ohranjanje solidarnosti držav EU-ja pri preskrbi z energenti, iskanje novih dobaviteljev ter učinkovita racionalizacija porabe plina in elektrike, ki je nujna ne le zaradi kratkoročnih dejavnikov, temveč tudi zaradi podnebnih sprememb," je pojasnila Bednaš.
V Umarju so opozorili še na negativna tveganja, med drugim dlje časa trajajočo visoko inflacijo, vključno s tveganjem za plačno-inflacijsko spiralo. Na ta način bi se lahko začela močneje zaostrovati denarna politika, kar bi negativno vplivalo na gospodarsko dejavnost. Tu je še tveganje zaradi pandemije covida-19, ki bi lahko vodila do dodatnih motenj v svetovnih dobavnih verigah, so sklenili v Umarju.