S podpisom mirovnega sporazuma so končali skoraj štiriletno vojno, v kateri je umrlo 200.000 ljudi in bilo razseljenih dva milijona, mednarodna skupnost pa je takoj po vojni za obnovo zagotovila 5,1 milijarde dolarjev.

Tuja finančna pomoč se je v desetih letih počasi izčrpala, gospodarstvo BiH-a pa še ne dosega predvojne ravni, zato so potrebna nova posojila, ki jih mednarodni denarni sklad pogojuje s strukturnimi reformami.

BiH med najbolj revnimi
V letih po vojni je BiH dosegal 20-odstotno gospodarsko rast, ki se je v zadnjih letih ustalila pri petih odstotkih, industrijska proizvodnja pa je še vedno za polovico manjša kot pred vojno. BiH ostaja med najrevnejšimi evropskimi državami, nezaposlenost pa po uradnih podatkih dosega 45 odstotkov.

Čeprav po mnenju centralne banke kar polovica nezaposlenih deluje v sivi ekonomiji, ki naj bi predstavljala 40 odstotkov BDP-ja, pa prebivalstvo upa, da jim bo boljše življenje prineslo članstvo v Evropski uniji, čeprav se to ne bo zgodilo pred letom 2015.

Delitve ovirajo napredek
Veliko oviro za gospodarstvo predstavlja delitev BiH-a na muslimansko-hrvaško federacijo in Republiko srbsko, saj obe entiteti še vedno delujeta bolj ali manj neodvisno in s tem slabita moč osrednje vlade.

Mednarodna skupnost zato zahteva revizijo daytonskega sporazuma, s katero bi na skupne organe prenesli več pristojnosti in tako presegli delitve, ki so se ohranile tudi po podpisu sporazuma pred desetimi leti.

Neugodna gospodarska klima
Za večjo konkurenčnost in zmanjšanje odvisnosti od uvoza so najbolj nujne tuje investicije, ki jih je bilo od konca vojne le za 1,6 milijarde dolarjev, menijo gospodarski analitiki, ki hkrati priznavajo napredek, dosežen po vojni.

Slabo gospodarsko klimo ustvarjajo predvsem dolgotrajni postopki pri ustanavljanju novih podjetij, saj je v BiH-u za to potrebno več časa kot v sosednjih državah, počasna pa je tudi privatizacija državnih podjetij, ki jo bolj kot gospodarski interesi jo usmerjajo delitve med tremi narodi v BiH-u.

Spremembe na boljše se obetajo s letošnjim poenotenjem davčnega sistema in carine, čeprav bo potrebno še nekaj časa za več gospodarskega sodelovanja med muslimansko-hrvaško federacijo in Republiko srbsko ter skupen nastop pred tujimi investitorji.