"Ločeno smo izvajali dela za Gregorja Golobiča, ki je v roku poravnal vse obveznosti. Nismo pa izvajali nobenih del pri takratni rektorici Luciji Čok, prav tako ne pri rektorju Radu Bohincu," je preiskovalni komisiji za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi nekaterih projektov Mestne občine Ljubljana, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Univerze na Primorskem in javnih zdravstvenih objektov, financiranih iz državnega oziroma proračuna Mestne občine Ljubljana, povedal direktor podjetja Makro 5 Gradnje Rajko Žigant.

"Če bi dela ustavili, bi prišlo do težav"
Žigant je uvodoma pojasnil, da se je podjetje prijavilo na javni razpis, po podpisu pogodbe pa so dela potekala "normalno kot pri vsaki gradnji". Dodal je, da so bili k prvotni pogodbi priloženi aneksi, tudi zato, ker je pri izkopavanjih prišlo do najdbe arheoloških elementov, kar je povzročilo, da so se pojavili dodatni stroški.

Nadalje je Žigant pojasnil, da se je ugotovilo, da naročnik ne bo mogel izpolnjevati obveznosti. "Kot direktor sem imel veliko breme, podizvajalci so pritiskali, da jih poplačamo, in če bi dela ustavili, bi prišlo do velikih težav," je dejal.

Zato je podjetje zaprosilo Banko Koper za kratkoročno posojilo, da "bi projekt lahko zaključili". Banka je tako odobrila 2,5 milijona evrov posojila s pogojem, da se ta poplača, ko bo dolgove poplačala Univerza na Primorskem. "Dela so bila nato zaključena, narejen je bil končni obračun, ki je bil nekje poleti 2007 potrjen z vseh strani," je povedal Žigant.

Investicije zaključene, ostalo je neplačilo ...
"S tem smo, kar se tiče investicij, zaključili. Ostalo je neplačilo, veliko breme, ker smo imeli velike kredite in terjatve," je nadaljeval Žigant. Zato so se odločili, da gredo v izvršbo, kar so sodišču tudi predlagali; to je izvršbo potrdilo in v zemljiško knjigo vpisalo hipoteko. V nadaljnjih korakih pa je po Žigantovih besedah prišlo do predloga prvega sklica za dražbo.

"Ko je na mesto rektorja nastopil Rado Bohinc, smo se začeli pogovarjati," je dejal Žigant, saj je prejšnja rektorica Lucija Čok pojasnila, da nima zagotovil za financiranje. Žigant je še povedal, da je prišlo do dogovora, da se ne bi upoštevale zamudne obresti, ampak le bančne, kar se mu je zdelo korektno.

Zaslišana že Čokova in Bohinc
Pred komisijo sta bila zaslišana že nekdanja rektorica Lucija Čok in sedanji rektor Rado Bohinc. Čokova je zatrdila, da so bile vse ovadbe zoper njo zavrnjene in da ji ni bilo nikoli dokazano, da bi delovala nezakonito. Izpostavila je, da je bila gradnja univerze dražja za 2,5 milijona, in ne za 3,5 milijona, kot so se pojavile informacije v javnosti. Kljub vsemu je prepričana, da je bila celotna naložba poceni.

Bohinc pa je povedal, da se ni ukvarjal niti s pripravo niti z izvedbo omenjene naložbe. Poudaril pa je, da je bilo treba dolg, ki je nastal pri gradnji objektov univerze, plačati in da je z zavlačevanjem plačila nastal neznansko visok strošek obresti, ki je na koncu znašal kar 600.000 evrov, "kar je za davkoplačevalce veliko denarja".