V drugi polovici leta bi bilo gospodarsko stanje lahko videti boljše, saj se bančnemu sektorju nazadnje očita, da ne posoja denarja, je dejal Andraž Grahek. Foto: BoBo
V drugi polovici leta bi bilo gospodarsko stanje lahko videti boljše, saj se bančnemu sektorju nazadnje očita, da ne posoja denarja, je dejal Andraž Grahek. Foto: BoBo
Grčija, mali Grk, Ljubim Grčijo
Grčija bo tako od Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) le prejela drugi sveženj denarne pomoči, vreden 130 milijard evrov, s katerim je povezano tudi strogo zategovanje pasu, ki je v državi sprožilo ostre proteste. Foto: Reuters

Grški vladi je uspelo doseči dogovor o odpisu dolga zasebnih upnikov, ki so zamenjali 85,8 odstotka obveznic. Atene so tako izpolnile pogoj za drugi sveženj 130 milijard evrov težke denarne pomoči. Kako dogovor vpliva na finančne trge in kaj pomeni za zasebne upnike, ki niso privolili v zamenjavo, smo vprašali Andraža Grahka iz KD Skladov.

Kako komentirate petkov dogovor Grčije z zasebnimi upniki o odpisu dolga?
Glede na konsenz trga je sodelovanje investitorjev nad pričakovanji nekega povprečnega analitika. Odzvalo se je rahlo več ljudi, kot se je pričakovalo, kar je pozitivno za trge.


Mnogi so dejali, da ni pravično, da je Grčija tako pritisnila le na zasebne upnike?
Ta izmenjava bi se zgodila tako ali drugače. Tisti, ki se ne bodo strinjali, bodo svojo pravico lahko iskali na sodišču za boljše poplačilo. Ne bom rekel, da to ni pravno nemogoče, a s tako visoko participacijo upnikov se je ta verjetnost zmanjšala.
V interesu EU-ja ni, da gre Grčija nekontrolirano v bankrot. Upniki, ki so končali v grški zgodbi, so sami prevzeli svoje tveganje. Eno izmed tveganj je intervencijsko tveganje, ko neka tvorba, kot sta EU ali ECB, oceni, da je neko delovanje v širšo korist EU-ja. Lahko bi rekel, da je to nepravično, lahko pa bi rekel, da bi bilo poplačilo, če bi bil nenadzorovan bankrot, manjše, kot ga bodo ti upniki dobili. Mnenja so različna. Vsi tisti, ki menijo, da bi morali dobiti več, menijo, da je poplačilo nepravično. Ko pa se ščiti evro, se porabijo tudi sredstva, ki takrat, ko so se te obveznice kupovale, niso bila predvidena. Vmes je bila finančna kriza in težava je, da so se ta tveganja pojavila.

No, na neki način so bili zasebni upniki v dogovor prisiljeni?
Danes lahko nekdo reče, da je bil tak odpis izsiljen in da bi tudi vlade v evroobmočju morale odpisati del dolga. A treba je vedeti eno stvar, ta odpis Grčiji se pri državah, ki so posojale Grčiji, ni zgodil na glavnici, ampak se je zgodil v tej obliki, ker so Grčiji zaračunavali zelo nizke obresti. Če bi nekdo izračunal, po kakšni ceni bi vse evropske države lahko prodale grški dolg, bi bil odpis velik. Zasebni upniki lahko le upajo, da bodo nazaj dobili glavnice, obresti so pa že odpisali. Grčija je zelo uspešno prešla čez samo izmenjavo dolga in odpisa, ki se jim je zgodil, delno na obresti, delno na glavnici, čeprav se pozicionira kot velika žrtev, ker je v recesiji, kar pa niso lahke stvari.

Kako pa so se na novico odzvali finančni trgi? Nekatere državne obveznice naj bi začele rasti?
Delnice se na novico niso odzvale, se pa to lepo pozna pri nekaterih obveznicah, zlasti pri državah, ki so jih poimenovali t. i. periferne. Italijanske delnice rastejo za okrogl pol odstotka, španske za tri četrt odstotka, pa tudi francoske rastejo. Po drugi strani pa so se pocenile obveznice bolj kakovostnih držav, vsaj s stališča javnih financ in kreditnega tveganja, kot recimo nemške, kjer ne vidimo rasti.

Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnosti?
Mislim, da se bomo v prihodnosti osredotočili na celovito delovanje gospodarstva EU-ja in na učinke programov ECB-ja. Podjetjem se bo začelo dodatno posojati, banke bodo do junija dokazale, da so dovolj trdne in da imajo dovolj visoke kapitalske ustreznosti. V drugi polovici leta bi lahko bilo gospodarsko stanje videti boljše, saj se bančnemu sektorju nazadnje očita, da ne posoja denarja.