Zakon o sprembah zakona o državni upravi je bil sprejet z 48 glasovi za in 34 proti.

Romana Tomc nova podpredsednica DZ-ja
Poslanci so na izredni seji DZ-ja na tajnem glasovanju s 73 glasovi za in tremi proti za podpredsednico izvolili Romano Tomc (SDS). To mesto se je izpraznilo, potem ko je predsednica NSi-ja Ljudmila Novak postala ministrica brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je v imenu predlagateljev v razpravi o spremembi zakona o državni upravi pojasnil, da zakon določa delovna področja ministrstev, pri čemer sledi zakonu o vladi, ki je bil sprejet pred tedni. Zakon med drugim ukinja nekatere vladne službe in urade, za katere so presodili, da je bolje, da se njihove naloge prenesejo v posamezne resorje.

Njegovo glavno izhodišče pri sprejemanju zakona je, da se javni sektor organizira čim bolj racionalno ter da je njegova servisna funkcija za državljane in podjetja čim bolj izražena. Ob tem je izrazil prepričanje, da mora vsaka vlada delovati kot tim in da bo tako delovala tudi njihova vlada.

Znova je zatrdil, da bi tožilstvo moralo po njegovem spadati pod pravosodni resor, zato je predlagal tudi spremembo koalicijske pogodbe, vendar njegov predlog v koaliciji ni bil sprejet.

Eva Irgl (SDS) je pojasnila, da bo z reorganizacijo državne uprave učinkovitejše tudi preganjanje gospodarskega kriminala. Kot pravi, razume, da ima opozicija pri tem težave, "glede na to, da Janković ponavlja, da korupcije v Sloveniji ni, pa čeprav tudi sam hodi po robu, kar se tiče nezakonitih dejanj".

Janko Veber (SD) je poudaril, da zakona v stranki ne bodo podrli, kar menijo, da je v nekaterih členih v nasprotju z ustavo, predvsem v delu, ko gre za nadzor MNZ-ja nad tožilstvom in možnostjo kršenja človekovih pravic. Zakon bodo zavrnili tudi zaradi po njihovem mnenju nedorečenih politik pri prenosu nalog iz ukinjenih uradov.

Kristina Valenčič (DLGV) je opozorila, da si ne smemo zatiskati oči, da spremembe niso potrebne. "Ne ustrašimo se jih, ko so pred nami," je poudarila in dodala, da gre pri zakonu o državni upravi za tehnični zakon, ki pač mora biti usklajen z zakonom o vladi. Z njim se po njenem mnenju želi zagotoviti racionalna državna uprava, ki bo omogočila bolj operativno delo vlade. Zakon bodo v stranki podprli, čeprav koalicija ni sprejela njihovega predloga glede prenosa tožilstva nazaj pod pravosodni resor.

Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je dejala, da gre pri spreminjanju pristojnosti nad državnim tožilstvom za podajanje vročega kostanja. Poudarila je, da se stroka ne strinja z odločitvijo politike in da so imeli s tem težave tudi v DeSUS-u, vendar so se odločili, da odločitvi vlade ne nasprotujejo z razlogom, ker tako določa koalicijska pogodba, ki so jo podpisali.

Matej Tonin (NSi) je povedal, da so se v predvolilni kampanji za vitko državno upravo zavzemale vse stranke in da točno to prinaša novi zakon. Opozoril je, da zakon ne prinaša ukinjanja, ampak reorganizacijo in pripajanje posameznih uradov v vladne resorje.

Jasmina Opec (SLS) je zatrdila, da v želji po učinkovitejšem servisu podjetjem in pomoči državljanom zakon pozdravljajo in podpirajo.

Maša Kociper (PS) je zatrdila, da ne nasprotujejo predvidenim spremembam in temu, da jih vlada zasnuje, kot se ji zdi potrebno. Tudi sami so pred volitvami načrtovali debirokratizacijo in reorganizacijo, zato pričakujejo konkretne rešitve. Kot problematično je izpostavila predvem to, da vsa strokovna javnost kritizira prenos tožilstva pod MNZ.

Zoran Janković je dodal, da je Irglova povedala, kakšni so pravi razlogi za prenos tožilstva. "Očitno je treba preganjati Zorana Jankovića," je dejal.

Ukinjanje uradov in služb vlade
Ker so skrčili število ministrstev, zdaj zakon na novo določa delovna področja zanje in prenaša pristojnosti nekaterih vladnih služb na ministrstva.

Ukinjajo namreč nekatere samostojne urade in službe vlade - vladno službo za podnebne spremembe, urad za enake možnosti, vladne službe o narodnostnih skupnostih, urad za verske skupnosti. Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič meni, da je taka reorganizacija nujna, z njo pa naj bi dosegli tako proračunski prihranek kot učinkovitejše opravljanje nalog.

Opozicijski poslanci pa opozarjajo, da bi ukinitev teh služb lahko pomenila korak nazaj pri zagotavljanju demokratičnosti in enakih možnosti.

Gre za uzakonitev odločitve članic območja evra, da tudi na tak način prispevajo k dolžniški razbremenitvi te prezadolžene države. Vlada je zakon v DZ poslala po nujnem postopku, zato bodo poslanci o njem tudi dokončno glasovali.

Šircelj: Grčijo zdaj rešuje tudi zasebni kapital
Alenka Bratušek (PS) je pojasnila, da bodo zakon podprli, saj se zavedajo neugodnega položaja, ki bi nastal, če ne bi bil sprejet. Opozorila je, da je v prejšnjem sklicu DZ-ja pet zdajšnjih ministrov in tudi premier glasovalo proti osnovnemu zakonu o pomoči Grčiji. Sprašuje se, kaj se je od takrat spremenilo, da so danes zakon podprli.

Andrej Šircelj (SDS) je pojasnil, da se je reševanju Grčije pridružil tudi zasebni kapital, s čimer naj bi se zagotovila večja gospodarska rast za celotno območje evra, kar je pomembno tudi za slovensko gospodarstvo, ki je močno vpeto v evroobmočje. Grčija bo po njegovih besedah morala izpolnjevati gospodarski program, ki ga je sprejela, bo pa tudi pod stalnim nadzorom EU-ja, ECB-ja in IMF-a.

Bojan Starman (DLGV) je dejal, da bodo predlog sprememb zakona podprli, čeprav ne z velikim veseljem, saj smo po njegovem mnenju v tako slabi situaciji, da težko pomagamo drugim. Zakon, kot pravi, prinaša boljše pogoje za Grčijo, kar pomeni slabše pogoje za nas. Pojasnil je, da je Grčiji treba pomagati, vendar se sprašuje, ali je način, na katerega se to počne, pravi.

Janez Ribič (SLS) je izpostavil, da v stranki še vedno niso prepričani, da je pristop za reševanje Grčije, za katerega se je odločil EU, ravno najboljša možnost. Kot je dejal, bi lahko pustili, da Grčija bankrotira, gre iz evroobmočja in začne na novo, vendar je bilo to še pred dvema letoma nepredstavljivo, danes pa se marsikdo sprašuje, ali ne bi bilo to koristneje in poučneje za druge države.

Pri članstvu v nekem klubu je treba deliti pozitivne in negativne stvari, je poudaril Matevž Frangež (SD). Poudaril je, da je v času gospodarske rasti v Evropi imela od tega korist tudi Slovenija, ko pa je EU padel v recesijo, ki je Grčijo pripeljala na rob bankrota, je dolžnost Slovenije, da je solidarna in da enotno pomaga EU-ju, ki skuša rešiti ne samo Grčijo, temveč tudi celotno evropsko dolžniško krizo.

V DeSUS-u so pojasnili, da bo s spremenjenimi pogoji posojila Grčija dobila možnost vrnitve na finančne trge in s tem možnost, da postane njen dolg vzdržnejši. Z novelo zakona, kot pravijo, v stranki nimajo težav in jo bodo podrli.

Jože Horvat (NSi) je zatrdil, da se nam, ko govorimo o krizi v Grčiji, misli ustavijo pri naši krizi. "Nekateri pravijo, da že vidijo grške otoke v Sloveniji," je pojasnil in dodal, da ga mika, da bi s prstom pokazal na krivce, ki so v zadnjih letih pripeljali Slovenijo na dno.

O AUKN-ju po nujnem postopku
Še pred sejo je kolegij državnega zbora odločal, ali bi vladni predlog novele zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki spreminja način delovanja AUKN-ja in mu nalaga sprotno usklajevanje z vlado, obravnavali po nujnem postopku. Vlada je novelo sprejela na četrtkovi seji, v AUKN-ju pa že opozarjajo, da bi te spremembe lahko podaljšale postopke odločanja o upravljanju premoženja in posegle v njihovo neodvisnost.

Kolegij, nato pa tudi poslanci DZ-ja so kljub nasprotovanju PS-ja in SD-ja predlog sprejeli. Zakon bo obravnavan na nadaljevanju izredne seje v sredo.