S tem bo Slovenija v sladu z medvladno pogodbo o fiskalnem paktu v ustavo vnesla fiskalno oziroma zlato pravilo. Že prihodnji teden naj bi vlada sprejela tudi spremljajoči ustavni zakon, ki bo predvidel tudi sankcije in ukrepe za primere, da bi se vseeno ustvaril primanjkljaj, prav tako tudi terminski načrt za doseganje tega pravila.

Minister za finance Janez Šušteršič je pojasnil, da je v besedilu dopuščena izjema za izjemne okoliščine, to ni nek ohlapen pojem, pravi, ampak so to ob nesrečah še obdobja izjemnega gospodarskega upada, torej recesije. Pravilo v ustavi bi tako še vedno dopuščalo, da vlada v času recesije spodbuja gospodarstvo. "Predlagamo, da bi tak ustavni člen začel veljati leta 2015. A da se že proračuni od sprejema ustavne spremembe pripravijo in sprejemajo tako, da bodo omogočili uvedbo tega pravila v letu 2015," je dejal.

V DZ že deluje ustavna komisija, ki bo pripravila končno besedilo ustavnih sprememb. Na ponedeljkovem usklajevanju strank se je po Šušteršičevih besedah pokazala velika podpora vladnemu predlogu, a vseeno pričakuje še dodatno usklajevanje znotraj DZ, kjer bo sodelovala tudi pravna stroka. Minister sicer meni, da se bo Evropska komisija strinjala slovenskim prenosom fiskalnega pravila v nacionalni pravni red.

Pogodba naj bi dolgoročno okrepila proračunsko disciplino
Zlato pravilo je temelj pogodbe o fiskalnem paktu, ki so jo pretekli petek v Bruslju podpisali voditelji 25 članic EU-ja. Pogodba naj bi dolgoročno okrepila proračunsko disciplino in pomagala preprečiti krize v prihodnje. Veljati bo začela, ko jo bo ratificiralo 12 članic območja evra, cilj pa je, da se to zgodi najpozneje 1. januarja 2013.

Cilj vlade je, da bi uravnotežen proračun dosegli čim prej, vsekakor še v tem mandatu, je v ponedeljek povedal premier Janez Janša. Kot prvo nalogo je izpostavil rebalans letošnjega državnega proračuna, ki ga je vlada že začela pripravljati, v obravnavo v DZ pa ga namerava poslati konec marca.

Več usklajevanja AUKN-ja z vlado
Sicer pa je vlada pripravila tudi predlog sprememb zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki naj bi izboljšal sodelovanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb in vlade. Spremembe zakona pomenijo prehodno rešitev, medtem ko bo sistemske spremembe, ki jih predvideva koalicijska pogodba, do poletja pripravila medresorska skupina. V pogodbi so namreč partnerice zapisale, da bi AUKN nadomestili z z drugo institucijo, ki bo upravljala z večino, če ne z vsemi državnimi naložbami.

Po Šušteršičevih besedah se take rešitve čez noč ne da pripraviti. V vmesnem obdobju pa predlagajo i, ki ne pomenita prenašanja pooblastila z AUKN-ja na vlado, pomenita pa zavezo, s katero se agenciji in vladi nalaga boljše sodelovanje, več usklajevanja in skupno sprejemanje odločitev pri kritičnih zadevah. "Če vlada oceni, da je katero področje z vidika gospodarske in finančne krize kritično, mora s to odločitvijo v DZ, sama mimo agencije ne more ničesar sprejemati," je dejal.

Skladno s predlogom sprememb mora tako po novem AUKN pred glasovanjem na skupščinah oziroma imenovanjem nadzornih svetov prek pristojnega ministra pridobiti soglasje vlade. Če tega soglasja ne dobi, na skupščinah ne more glasovati. "Na agenciji je, da se uskladi. Če ji to ne uspe, potem nima mandata za glasovanje," je poudaril minister.

AUKN: Postopki se s tem podaljšujejo
Na spremembe so se odzvali v AUKN-ju, kjer pravijo, da se bo zaradi številnih dodatnih postopkov, ki bodo povezani z odločanjem na ministrstvih in vladi, učinkovitost upravljanja naložb pomembno zmanjšala, obseg postopkov usklajevanja pa bo večji. AUKN zato skrbijo situacije, da zaradi kratkih (sedemdnevnih) zakonskih rokov ne bo mogoče izvesti vseh postopkov in pripraviti vseh gradiv za odločanje na skupščinah družb. "V skrajnih primerih, ko soglasje vlade ne bi bilo izdano, bi se utegnilo celo zgoditi, da AUKN ne bi mogla zastopati lastniških interesov države na skupščinah," so opozorili v agenciji.

Prav tako se po njihovem mnenju postavlja vprašanje samostojnosti in neodvisnosti agencije, ki je določena z zakonom. Ker bodo potrebovali predhodno soglasje vlade, agencija izgublja samostojnost pri imenovanju in odpoklicu nadzornih svetov, pri oceni poslovanja družb, vlaganju posebnih revizij, pri razrešnicah in tudi nezaupnicah. "Samostojna funkcija agencije je praktično samo še centralna evidenca kapitalskih naložb in kontroling rezultatov, izvajanje zastopanja na skupščinah družb ter ostalo," so dodali.

Veber: Vračanje na stara pota politike SDS-a
Tudi vodja poslanske skupine SD Janko Veber je kritičen do vladnih sprememb: "To je velik korak nazaj in pomeni neposredno vmešavanje politike v gospodarstvo." V SD-ju so pričakovali, da vlada ne bo šla tako daleč, saj je AUKN po besedah Vebra dokazala, da je mogoče brez vmešavanja politike v gospodarstvo dobro gospodariti z državnim premoženjem. "Prvi primer političnega kadrovanja na podlagi te spremembe zakona je pričakovati pri imenovanju Aleša Hauca za predsednika uprave Nove Kreditne banke Maribor, saj je agencija ravno iz tega razloga, da bi preprečila to imenovanje, želela zamenjati nadzornike v tej banki." To po njegovih besedah pomeni tudi "vračanje na stara pota politike SDS, ki je omogočala odprodajo Mercatorja z neposrednim dogovarjanjem v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše".

Resno stanje pri črpanju eu-sredstev
Ministri pa so ob tem obravnavali tudi poročilo o črpanju evropskih sredstev iz tekoče finančne perspektive. "Stanje na področju črpanja je resno, ni kritično, je pa zelo resno," ugotovitve povzel minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav in dodal, da jso zato sklenili črpanje evropskih sredstev pospešiti.

Na vseh operativnih programih ima Slovenija v finančni perspektivi 2007-2013 pravico porabe do približno 4,8 milijarde evrov. Doslej je bilo razpisanih 3,9 milijarde evrov, podpisanih pogodb za 2,8 milijarde evrov, izplačanih sredstev iz državnega proračuna pa za 1,8 milijarde evrov. Iz proračuna EU-ja pa se je v državni proračun povrnilo samo 1,2 milijarde evrov, torej dobrih 31 odstotkov.

Medresorska skupina se bo tedensko sestajala
Vlada uvaja nazaj medresorsko koordinacijsko skupino na ravni ministrov, ki se bo sestajala tedensko, takoj po seji vlade, na srečanjih pa bodo tekoče spremljali, kaj se na tem področju dogaja. "Treba bo maksimalno pospešiti tisto, kar vemo, da bo možno realizirati, kar vemo, da je problematično, predvsem vezano na izgradnjo novega drugega tira, pa oceniti, kolikšna sredstva zadržati in kolikšna prerazporediti na področja, ki so bolj absorbcijsko sposobna," je še povedal Žerjav.